Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Las Dolenjska in Bela krajina- Letni izvedbeni načrt 2009, pristop Leader, Las Dolenjske in Bele krajine

Partnerji projekta: Občina Metlika (nosilec projekta), Občina Črnomelj, Občina Semič, KP Kolpa, Zavod RS za varstvo narave

Belokranjski steljniki so razpoznavni kot značilna kulturna krajina  Bele krajine. Zaradi vse večje potrebe po kmetijskih površinah v preteklosti so nastali z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta in tako izoblikovali značilno kulturno krajino, po kateri je Bela krajina tekom zgodovine prepoznavna kot dežela belih brez in tudi zaradi steljnikov dobila ime pokrajine.

Steljniki so kmetijske površine porasle z brezo, mestoma rdečim borom in s podrastjo orlove praproti in lisičjaka. Zaradi specifične rastlinske združbe dopolnjujejo biotsko in krajinsko pestrost Bele krajine, ki zaradi opuščanja rabe stelje za nastilj in drugačnega načina kmetovanja izginja. Steljniki se intenzivno zaraščajo v stelniški gozd in tako se spreminja in izginja značilna belokranjska kulturna krajina.

Izhodišča za nujnost izvedbe projekta so:
- Intenzivno zaraščanje steljnikov in s tem slabšanje stanja biotske raznovrstnosti v varovanih območjih narave.

- Neprimerno pogozdovanje steljnikov v monokulturne smrekove nižinske gozdne sestoje.

- Intenzivna nekontrolirana sprememba kulturne krajine značilne za Belo krajino, ki že vpliva na spremembo mikroklime na določenih območjih Bele krajine.

- Opuščena sonaravna kmetijska raba steljnikov (opuščanje košnje) in raba stelje, ki bi bila v času, ko so vzpodbude po ekološkem kmetovanju vse večje, izziv in razvojna usmeritev v ekološko kmetovanje.

- V pozabi so ljudska izročila, ki so bila vezana na steljarjenje, ki bi bila lahko s projektom zopet priklicana kot razvojna turistična usmeritev.

- V pozabi so tudi vedenja o zdravilni vrednosti rastlinskih vrst, ki so značilnice  steljnikov.

Občina Metlika je v preteklih letih že vodila aktivnosti vzdrževanja obcestnega pasu Drašičkih steljnikov in je tako zagotavljala ohranjanja njihove identitete kar je bilo v javnosti izredno pozitivno sprejeto.

Osnovni namen projekta je preprečiti zaraščanje steljnikov in ohranitev značilne kulturne krajine značilne za Belo krajino.

V okviru projekta potekajo bodo potekale sledeče aktivnosti:
-Inventarizacija flore in favne, ki jo izvajajo določeni eksperti za rastline, ptice, metulje in glive.

- Sanitarna čiščenja, redčenje drevja predvsem neavtohtonih vrst in breze, grmovja, mulčenje in priprava tal za košnjo in nadaljnje vzdrževanje. Trenutno je že očiščenih okoli 30 ha steljnikov.

- Ozaveščanje javnosti s prezentacijami in z različnimi tematskimi delavnicami s poudarkom na ohranjanju identitete Bela krajine (obuditev ljudskih običajev in oblikovanje produktov s ciljem oblikovanja dopolnilnih dejavnosti).

- Animacija in vključevanje aktivnih kmetov in lastnikov steljnikov z namenom, da se nadaljnje vzdrževanje zagotavlja s sonaravno rabo gospodarjenja s steljniki in nato omogočiti vključevanje v ustrezne  kmetijsko okoljske ukrepe (prednost vključevanja v projekt ekološkim kmetom in kmetom, ki se ukvarjajo z integriranim kmetovanjem).

- Sodelovanje osnovnih šol v okviru različnih natečajev (likovni, literarni…).

V okviru nadaljevanja projekta bodo v vseh treh občinah izvedene tri javne prireditve z namenom vzpodbujanja deležnikov – ciljnih skupin pri oblikovanju in nato trženju različnih produktov vezanih na steljnike in njihovo ljudsko izročilo.

Oblikovana bo tudi celostna podoba promocije steljnikov (zloženka, spot, embalaže vzorčnih izdelkov za promocijske namene). S sodelovanjem strokovnih služb s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, kulture pa bo zagotovljeno, da bodo konkretne akcije izvedene profesionalno in strokovno.

Cilj projekta:
Zagotoviti ohranitev in vzdrževanje ključnih območij steljnatih površin in s tem ohraniti svojevrstno biotsko pestrost območja in kulturno krajino značilno le za Belo krajino.  

Omenjamo še nekaj ključnih ciljev, ki jih  s projektom želimo doseči in ohraniti prepoznavnost Bele krajine:

1. Sanitarno očistiti  vsaj 20 ha steljnatih površin v Beli krajini

2. Z animacijskimi in ustvarjalnimi delavnicami, popularizacijskim gradivom ter prireditvami ozavestiti  deležnike projekta in splošno javnost o pomenu in namenu ohranjanja krajinske pestrosti in vzdrževanja steljnikov kot značilne kulturne   krajine kot identitete Bele krajine.

3. Zaintresirane kmete in lastnike steljnatih površin vzpodbuditi k  steljarjenju v navezavi s sonaravnim kmetovanjem.

4. Oživiti ljudske običaje vezane na steljarjenje ter lokalno prebivalstvo,  vzpodbuditi k ustvarjalnosti oblikovanja produktov in nato tudi njihovega trženja.