Indonezijske oblasti so te dni napovedale dveletni moratorij na sečnjo tamkajšnjega deževnega gozda, ki so "pljuča sveta", kot se je izrazil indonezijski predsednik Susilo Bambang Judojono. Ukrep, ki so ga že dlje časa zahtevale okoljevarstvene organizacije, je posledica dogovora z norveško vlado, ki bo Indoneziji v zameno v obliki pomoči izplačala milijardo dolarjev.

Norveško denarno pomoč naj bi med drugim namenili za investiranje v okolju prijaznejši razvoj, del naj bi odšteli za mikrofinanciranje projektov posameznih skupnostih, izboljšali naj bi tudi izkoristek manjših plantaž. Prav tako bodo pridelovalce palmovega olja, s finančnimi spodbudami spodbujali k izkoriščanju že prizadetih območij, s čimer bi varovali še nedotaknjen gozd.

"Dogovor ne bo koristil samo Indoneziji, temveč vsemu svetu," je izjavil indonezijski predsednik. Dodal je, da indonezijski gozdovi niso le regionalno, temveč svetovno pomembni. "Ohranili bomo pljuča sveta," je poudaril.

Novica je naletela na mešane občutke - od optimizma do skeptičnosti, zlasti zato, ker so deževni gozdovi v skoraj vsej regiji že močno načeti. Okoljevarstveniki so tako dogovor pozdravili, čeprav so nekateri zadržani. Greenpeace je opozoril, "da podrobnosti še niso povsem jasne, prav tako je težko oceniti, kakšni bodo učinki glede na že podeljene koncesije za sečnjo, skupno obsegajoče 1,8 milijona hektarjev površine". Med prvimi koraki je vzpostavitev učinkovitega nadzora nad sečnjo, vendar bo nadaljnja finančna pomoč odvisna od konkretnih rezultatov na terenu.

Indonezija je v zadnjem desetletju med najbolj prizadetimi državami zaradi sečnje, njen deževni gozd spada med največje na svetu. Še zlasti sta prizadeta otoka Sumatra in Borneo, po nekaterih ocenah v državi vsako uro posekajo za 300 nogometnih igrišč površin. Na Borneu je ohranjena le polovica nekdanjega gozda.

Tako v Indoneziji kot v drugih regijah je narava žrtev naglega gospodarskega razvoja, širjenja mest in liberalizacije trga, kar je še posebej spodbudilo sečnjo. Spreminja se življenjski slog. Tradicionalne skupnosti v Indoneziji se odrekajo drevju v prid gradnji cest in novim delovnim mestom, s čimer so se odpovedali tradicionalnemu življenju.

Podobno se dogaja po celotni jugovzhodni Aziji. Na Tajskem so gozdovi nekoč prekrivali 60 odstotkov površine, dve tretjini so jih posekali. Izkušnje kažejo, da sprejetje strogih ukrepov v eni državi sečnjo samo preselijo k sosedom. Od nekoč spektakularnih filipinskih pragozdov je ostalo malo - v 15 letih se je gozdna površina na Filipinih zmanjšala za tretjino.

V Maleziji ni bilo nič boljše. Ugotavljajo, da se tam površina gozda zmanjša za 140 tisoč hektarjev na leto, enkrat več kot znaša poprečje v regiji. In čeprav podatki kažejo, da gozdovi še vedno prekrivajo približno 60 odstotkov površin, jih je le desetina nedotaknjenih.

Vir: umanotera.org/etc