Za Naturo 2000 je v Sloveniji doslej že slišala dobra polovica ljudi (55 odstotkov). To je več kot dvainpolkrat boljše od povprečja Evropske unije. Tako kažejo rezultati letošnje Gallupove raziskave o odnosu Evropejcev do biotske raznovrstnosti.

Najbolje Naturo 2000 poznajo na Finskem, kjer 41 odstotkov vprašanih pravi, da vedo kaj pomeni, sledi Bolgarija z 38 odstotki in Estonija z 28 odstotki. Slovenija je z 26 odstotki na četrtem mestu. Najslabše pa jo poznajo v Italiji, na Irskem in v Veliki Britaniji.

V zadnjih treh letih se je v Sloveniji prepoznavnost Nature 2000 povečala kar za četrtino (delež tistik, ki vedo, kaj pomeni, se je z 20 odstotkov dvignil na 26 odstotkov).

Na vprašanje, kaj sta dve najbolj pomembni nalogi varovanih območij, kakršna so območja Natura 2000, je v Sloveniji večina odgovorila z »zajamčiti vlogo narave pri zagotavljanju čistega zraka in vode« (51 odstotkov), »varovati ogrožene živali in rastline« (47 odstotkov), sledi odgovor »«zaustaviti uničenje dragocenih območij« (38 odstotkov), »promocija naravi prijazne rabe zemljišč« (31 odstotkov) in spodbujanje ekoturizma in priložnosti za rekreacijo (12 odstotkov).

Raziskavo so v okviru Eurobarometra opravili na željo Evropske komisije, Direktorata Okolje. Telefonske intervjuje je v Sloveniji izvedel Cati d.o.o. februarja letos, vzorec je bil 1000.