Sonaravno kmetovanje  temelji na tem, da ne gremo uničevat »škodljivcev«, ampak se postavimo na drugo stran, v drugo vlogo.

Škodljivci nas  pridejo opozorit, da je nekaj narobe.

SOVKE

KOLORADSKI HROŠČ: pojavlja se tam, kjer prepogosto pridejo na isti prostor rastline iz družine RAZHUDNIKOV.

Štiri do pet let razhudniki ne smejo priti na isto mesto. Izjema je le paradižnik, ki lahko raste na istem mestu.
Če naredimo pet let pavze, potem koloradski hrošč na krompir ne pride.

Hrošč pride povedat, da to NI mesto za krompir. Ne smemo ga saditi tam, kjer je bil prej, recimo, paradižnik.

PELINOV ČAJ: proti vsem  hroščem in gosenicam pomaga PELINOV ČAJ, a zaleže le do prvega dežja.
Grizočim živalim pelin ne prija.

PRIPRAVA PELINOVEGA ČAJA:
DVAJSET  CENTIMETROV DOLG POGANJEK PELINA DAMO V EN LITER VODE, DA PREVRE.
Potem naj stoji deset minut in nato  ga razredčimo z deset litri vode. Potem dinamiziramo petnajst minut.

S tem čajem si pomagamo ob sajenju solate, radiča, zelja...Pomaga tudi proti kapusovim belinom.
Sezona teh gosenic je kratka, večinoma zadostuje, če poškropimo dvakrat.

STRUNE
Strune se pojavijo tam, kjer gnojimo s premladim gnojem.
Krompirja nikoli ne sejemo na pravkar preorano ledino, ker trava, ki jo preorjemo, ne zgnije. Zaradi tega se zaredijo strune.

Ko prvič preorjemo travnik, posejemo najprej žito in šele naslednje leto krompir.

GNOJ PO MARIJI THUN
Ta gnoj pospeši rast mikroorganizmov v tleh, kar je blagodejno za rast rastlin. S tem gnojem poškropimo tla VSAK mesec.

Ugodna tla imajo fine grudice. Osnovni element je grudica, okrog nje je glina in fini delci, ki so povezani s humosom.

Bistvo v teh grudicah so mikroorganizmi, ki razgrajujejo – in tako so balončki vode na razpolago rastlinam. Da mikroorganizmi lahko živijo, mora v biti prisoten zrak. Zato moramo rastline  redno okopavati.

KO SEME POSEJEMO, GA NE ZALIJEMO!

Z ZALIVANJEM NAREDIMO ŠKODO, KER GRE VODA LE  EN DO DVA CENTIMETRA V GLOBINO ZEMLJE.

Z obilnim zalivanjem nastane na površini zemlje  kar skorja. Tega ne marajo rukola, zelje in vse kapusnice. V tem primeru pridejo BOLHAČI, ki nam pokažejo, da je treba zemljo zrahljati.

Zato raje pustimo dežju, da on namoči!

SEJANJE  KORENJA MALO DRIUGAČE
Če je spomladi veliko dežja, nam dež naredi to nepropustno vrhnjo plast zemlje.
Korenje, peteršilj..... poženeta zelo globoko svoje korenine, kalijo pa  spomladi  ZELO dolgo.  Ti dve rastlini zahtevata vlažno zemljo. Kaj storiti?

Rešitev: lahko si pomagamo z mešanimi posevki. Zmešamo seme korenja in seme solate in se to poseje v vrsto,  da se lažje obdeluje. Če imamo takšen mešani posevek, nam bo solata že po enem tednu pokazala, kje je vrsta. Zato lahko  med vrsticami prerahljamo 2 do 3 cm globoko.  Če en teden spet prerahljamo, saj je dotok zraka stimulacija za mikroorganizme.

Po štirih do šestih tednih je solata že v fazi, ko jo lahko pojemo kot berivko ali pa jo presadimo. Korenček pa je majhen in raste naprej.

Peteršilj/korenje in solata se ne marajo, a v tem kalečem stanju je to v redu, ker solata daje vlago korenju/peteršilju. Pri okopavanju mladega korenja ZELO PAZIMO, da ga ne poškodujemo.

RITMI

Elementi:
voda – dan za list
toplota – dan za plod
svetloba – dan za cvet
zemlja – dan za korenovke

Ob črtkanih dnevih ne delamo nič na zemlji.* Ti dnevi niso primerni niti za setev  niti  za pobiranje plodov, ker se potem ZELO slabo skladiščijo.

Tudi za presajanje ti dnevi niso!

Spomladi pogledamo, kdaj je Merkur pred toplotnim ozvezdjem.  Takrat začnemo z delom na vrtu.

KOPRIVA
Preventiva pred ušmi: opazujemo spremembo temperature čez dan in zvečer. Rastline poškropimo s čajem iz koprive, da jih ojačamo. 

KOPRIVNI ČAJ: 15 do 20 cm  dolg poganjek koprive prevremo v enem litru vode. Pustimo stati 15 minut in potem razredčimo z deset litri hladne vode.

Koprivo nabiramo tik pred cvetenjem  v juniju. Kopriva je najbolj pomembna rastlina za dvig odpornosti naših vrtnin.

Koprivni čaj deluje stimulativno na pretok snovi. Rastlino tudi  krepi, vzpostavi red in jo vzpodbuja, da sama uravnava.....

Čaj je le kot vzpodbuda.

HLADNI PRIPRAVEK IZ KOPRIVE
Lahko uporabimo mlade koprive, ki jih namočimo za 12 do 24 ur in v tem času izločijo vse učinkovine.
Če se pojavijo uši zgodaj, uporabimo sveže mlade koprive, če starih nimamo.

KOPRIVNA GNOJEVKA
Poleti požanjemo koprive in jih pustimo en mesec v vodi.  To je gnojevka ali prevrelka. S tem, ko razpada, element dušik ostaja v  raztopini in deluje kot gnojilo.  

Zalivamo v razmerju 1:10 kot gnojilo in zalivamo pod rastlinami. A samo trikrat v sezoni.

Če želimo z gnojevko poškropiti rastline,  2dcl: 10 l vode, kar je razmerje 1: 40. To je blaga koncentracija in ne uniči rastlin.

Ko je suša, uporabimo koprivni čaj.

Ko je moča, uporabimo koprivno gnojevko.

Če čaj, ki ga skuhamo, prija nam, potem je primeren tudi za naše rastline. Le da ga še razredčimo v razmerju 1: 10.

BIODINAMIČNI KOPRIVNI PRIPRAVEK
Zjutraj pokosimo koprive, ki so tik pred cvetenjem. V zemljo skopljemo jamo 60 do 70 cm globoko.  Sredi dneva, ko kopriva že ovene, jih damo v  tanke gajbice, dobro potlačimo, pokrijemo  in spravimo v zemljo za eno leto. 

Na isti dan naslednje leto izkopljemo koprivo, ki se medtem razgradi. To preperelo koprivo spravimo v lončeno posodo. Uporabi se tam, kjer drevo slabo raste, kot humus. S tem gnojem v bistvu samo popopramo, saj je v bistvu gnojilo in  stimulacija procesov. MALO PA GA TUDI ZADELAMO V ZEMLJO.

Kdaj koprivo pobiramo?
Za čaj jo pobiramo na dan za cvet. Nabiramo koprive, ki imajo nastavek za cvet in še ne cvetijo. Pobere se cel nadzemni del in se ga posuši. 

ŠPINAČA IZ KOPRIV
Koprive imajo največ v sebi,  septembra, ko je Sonce pred ozvezdjem Device. Če nam zrase mlada, nova kopriva, ima takrat v sebi  največ železa.

RMAN
Čaj iz rmana nadomešča žveplene pripravke. Tri  do pet socvetij damo v en liter vode, da prevre. Petnajst minut stoji, potem razredčimo.

Če ima čaj 25 do 30 stopinj Celzija, je najbolj idealen. Poleti rastline poškropimo s čajem te temperature.
Rman vzpodbuja delovanje žvepla. Plodovke rabijo žveplo iz tal, rman pa to vzpodbudi. Rastlina da impulz mikroorganizmom v tleh, da delujejo pravilno. Če škropimo enkrat na teden, to postane rutina.
Poleg tega vzpodbuja aktiviranje in črpanje kalija.

Rman nabiramo na dan za plod, ko so socvetja že malo odcvetela.

Škropimo pa ga na dan za cvet.

Z rmanom škropimo tla, da pospešimo sile iz ozvezdij in planetov. S tem čajem kanaliziramo te energije.

Če zjutraj pijemo rmanov čaj, nas zbudi, vendar ne zviša pritiska.

KAMILICA
Kamilica nadomešča bakrene pripravke. Vzpodbuja izdelavo kalcija. Pri paradižniku se pozna, če ni dovolj kalcija, poka. Če mi tedensko škropimo  s kamilico, so celične stene tako močne, da prenesejo hitro rast plodov.

Priprava čaja: en ščep kamiličnih cvetov (nabiramo mlade cvetove, ki se šele odpirajo) damo v en liter vode, da prevre. Pustimo  stati 15 minut. Potem dolijemo 10 litrov  vode in dinamiziramo 15 minut.
Kamilico  nabiramo na dan za cvet,  škropimo jo na dan za plod.

TO SO GLAVNI ČAJI ZA POLETJE.

PRESLICA  pozor : preslica se ne meša z drugimi čaji!

Se uporablja spomladi in pozimi.
Preslica najprej požene GENERATIVNI DEL in šele nato VEGETATIVNEGA. Ko poškropimo tla s preslico, spravimo glivice v zemljo. Preslica prisili glivice, da gredo nazaj v zemljo, ker se morajo najprej razmnoževati. S preslico ne smemo škropiti, ko so glivice že vidne. Preslico kuhamo vsaj 20 minut!  Če je čaj premočan, se kvari struktura tal.

S presličnim čajem si pozdraviš vnetje ledvic.
Priprava čaja: v en liter vode damo ščep iglic in naj vre 20 minut. To je čaj bledo rumene barve, ki ga z lahkoto popiješ. Premočan čaj kvari strukturo tal.

Preslico se nabiramo  poleti na dan za cvet, ko je že malo trda in hoče šumeti. Olesenelost daje preslici kremen. Preslica ima veliko kremena in silicija, deluje kot prenos informacij.

BALDRIJAN pozor.  Baldrijan se ne meša z drugimi čaji!

Baldrijanov čaj
Za čaj uporabimo suhe cvetove baldrijana. Čaj iz baldrijana pogreje hladne noge.
Spodbuja cvetenje in aktiviranje fosforja. Je primeren za rastline, ki potrebujejo veliko fosforja. Baldrijan vzpodbudi nastavek cvetov in cvetenje. Če z baldrijanovim čajem  cvetlice  enkrat poškropimo na dan za cvet, bodo  samo cvetele in cvetele....

Sok iz baldrijana uporabimo proti pozebi spomladi in jeseni. Drevesa poškropimo med 16.00 in 18.00: en gram baldrijana  (ena kapljica) damo v en liter vode  poškropimo rastline. Meja zmrzali se prestavi, tako da pri minute tri do minus štiri rastline ne pozebejo.  Takšna zaščita traja en mesec, ker čaj naredi toplotni ovoj. To pride v poštev v jeseni, ko pade slana.

JAGODE! Če spomladi jagode, ko so cvetovi še v zasnovi, poškropimo z baldrijanom na dan za cvet, bodo za 20% več rodile kot tiste, ki jih nismo škropili.

PLODOVKE in VSE rastline morajo biti dobro ukoreninjene, preden jih poškropimo z baldrijanom. To se pravi 10 do 14 dni po presaditvi na prosto. Če na sveže posajene rastline poškropimo baldrijan, se posušijo.

Pripravek iz baldrijana je premočan za ta čas, zato v maju raje škropimo s čajem!
Jeseni, ko je hladno, poškropimo PARADIŽNIK  z baldrijanom in mu s tem podaljšamo sezono za 14 do 28 dni.

REGRAT
Regrat se nabira na dan za cvet. Škropi se tudi na dan za cvet. Kjer so kisla tla, ga uporabimo za nevtralizacijo tal.

PRAKTIČNA UPORABA ČAJEV V VRTU
Enkrat na teden poškropite vrt s čajem! Najbolje s kombinacijo čajev, ki so komaptibilni: to so kopriva, rman in kamilica. Spomladi uporabljamo vse tri skupaj. Tako da trije čaji pomenijo 13 litrov tekočine za škropljenje. Ko rastline nastavijo prve cvetove, nehamo s koprivo.

Ostaneta samo rman in kamilica.
Posebej skuhamo vsak čaj v litru vode. Dodamo deset litrov vode. Lahko dodamo še 2 do 5 dcl  nehomogeniziranega mleka. Tako dobimo bazično reakcijo. Kisel dež je namreč idealen za razvoj glivic.
S takim čajem poškropimo enkrat na teden in gremo tako skozi vse impulze. To je preventiva.

Na plod je najbolj aktivna kamilica.  Na list ( glivice in toča) je najbolj aktivna kopriva.
Čaj  iz rmana in kamilice deluje tudi proti škrlupu.

S čaji poškropimo vse, tudi sadno drevje in trtico.

Če delamo s plodovkami na dan za list, aktiviramo glivice. S plodovkami NIKOLI NE DELAMO NA DAN ZA LIST. Tudi fižola ne obiramo na dan za list.

Fižol za stročja: ko nastavi prve stroke, jih začnemo obirati na dan za cvet. Takšno stročje zdrži sveže pet dni. Če ga oberemo na dan za plod, je po dveh dneh neuporaben.

Tiste rastline ( fižoli) , ki smo jih obirali na dan za cvet, bodo najdlje cvetele in jih bomo obirali do novembra.

Če pa oberete stročje na dan za plod, rastline tiste plodove in cvetove, ki jih še imajo, naredijo, potem pa je konec z njimi. In če hočemo še, moramo še enkrat saditi.
Če posadite tri metre fižola in ga obirate na devet dni, ga boste obirali v nedogled.

Za spodbuditev mladih rastlin uporabimo rmanov čaj. Z njim zalijem rastline. Poskusite s peso.

KDAJ SE KOSI TRAVA?
Trava se kosi na dan za cvet. Potem najmanj raste in je krma najbolj kvalitetna.
Na dan za list kosimo takrat, ko želimo, da trava močno raste.

ZASTIRKE: vse zastirke delamo z uvelo travo ali s senom. Nikoli ne uporabimo sveže trave, sicer pridejo na paradižnik glivice. Paradižnik je edina rastlina, ki preživi brez kolobarja.

KROMPIR
Ko sadimo krompir,
Ko krompir še ni pogledal iz zemlje, škropimo z rmanom.  Ko požene 4-5 listov, poškropimo s koprivo na dan za list.

Čaje dinamiziramo v vedru, ki ni iz plastike.  Čaje in  preparat iz baldrijana mešamo petnajst minut.  Mešamo od zunaj navznoter tako močno, da se ustvari lijak. Potem počakamo, da se malo upočasni in začnemo mešati v drugo smer, prav tako ustvarimo lijak.

V tem času, ko spreminjamo smer, pride do kaosa in do izmenjave informacij v vodnih delcih. Zato tak čaj deluje neprimerno bolj, kot če ga ne mešamo po biodinamični metodi.

* ob dnevih, ki so v koledarju po Marijni Thun označeni s  črticami, ni priporočljivo potovati, pač pa čim bolj mirovati.