Dandanes je moderno vse kar je eko, nekateri ljudje mislijo da bodo samo z nakupom eko izdelkov rešili planet, spet drugi se zavedajo da ne smejo kupovati plastičnih vrečk, itd. itd. Vendar EKO življenje ni samo ne-kupovanje plastičnih vrečk, ampak je način življenja in razmišljanja.

Nekateri se že zavedajo da uporaba embalirane vode ni ekološka, da je treba med umivanjem zob zapirati vodo; bolj malo ljudi pa se zaveda kdo oziroma kaj je največji onesnaževalec Zemlje, če že, mislijo da je to promet in industrija, ne zavedajo pa se da je največji onesnaževalec Zemlje to kar je na naših krožnikih-živalska hrana.

Kako prihraniti energijo v prometu in bivalnem prostoru?
Mnogi menijo da je promet glavni krivec za onesnaževanje narave, jaz pa pravim da je samo »najlažje« viden krivec ali »grešni kozel 1«. Nafta ki se porabi za gorivo, zelo onesnažuje naravo. Razvoj »na bolje« v letalskem in morskem prometu ni tako intenziven kot pa v  kopenskem prometu, kjer so nam že na voljo t.i. hibridi- avtomobili na elektriko ali »bio« gorivo.

V razvoju pa je tudi nekaj drugih možnosti, pogon na sončne celice (nekaj takih avtomobilov že obstaja), pogon na vodo, pogon na CO2, … Na izbiro je tudi veliko avtomobilov ki so bolj »varčni« z gorivom, še najbolje pa je da uporabljamo javni promet ali pa kar sebe-kolo, rolarji, skiro itd. Industrija je »drugi grešni kozel«. Poleg prometa je to po mnenju ljudi največji onesnaževalec, pa ni tako, je šele tretji po vrsti. Tudi v industriji se ne trudijo prav preveč za čistejšo okolje ali pa se trudijo narobe? …

Glede našega bivalnega prostora je zelo pomembno v kakšni hiši/ stanovanju bomo živeli. Zadnje čase je vedno več možnosti ekološke gradnje. Še najbolj zanimiva je hiša iz slame in gline. Stene so iz slame in lesa (samo ogrodje), kot omet pa služi glina. Najboljše je da lahko vse kar potrebujemo dobimo v naravi.

Taka hiše zelo dobro »diha«, slama pa je tudi zelo dober izolator, tako nam poleti ne bo vroče, pozimi pa ne bomo rabili veliko za ogrevanje. Če to kombiniramo s sončnimi celicami, smo lahko neodvisni od javne napeljave elektrike. V Sloveniji že imamo par takih hiš. Hiše so tudi cenejše za postaviti, cena sončnih kolektorjev pa se nam v kombinaciji z manjšim ogrevanjem kmalu povrne.

Živinoreja je največja grožnja za naš planet
Za živinorejo se porabi 78% celotne obdelovalne površine na svetu!  1 svetovne žetve žit gre za krmo živali, kar ni tako čudno, če vemo da mora žival za eno kilo mesa pojesti najmanj 7 kil žitaric. Ker se število glav živine povečuje, je potreba po krmi vedno večja. Zaradi tega se pridobiva vedno večja polja žit, tudi z izsekavanjem amazonskega gozda ( za 70% izsekavanj je kriva živinoreja).

Poleg tega razvijajo gensko spremenjena semena, ker take rastline niso odporne se povečuje tudi proizvodnja pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil. Prišli smo že do tega, da rastlina rodi samo eno leto, iz njenega semena pa ne zraste nič (Monsanto!). Preko genske manipulacije križajo rastline ali pa jim dodajajo hormone.

Take rastline seveda niso užitne za ljudi, čeprav so nekateri nasprotnega mnenja. Najbolj znana »gensko« manipulirana je soja. Tudi rastlinska hrana za ljudi je že precej osiromašena, (zelenjava ki raste na stiroporju…) in predstavlja ekološki problem. Zato je bolj pametno kupovati ekološko pridelano hrano, saj tam določeni »kemični pripravki« niso dovoljeni, še bolje pa je kupovati hrano npr. iz miroljubnega kmetijstva kjer ne uporabljajo niti naravnih gnojil niti pesticidov. Taka hrana ima tudi več hranil za naše telo.

Bomo mladi zaradi živinoreje še imeli pitno vodo čez nekaj desetletij?
Živinoreja in poljedelstvo močno onesnažujeta vodo z pesticidi, herbicidi in gnojnico. Vse to potem ljudje preko vode dobimo v telo. Poleg tega je živinoreja izjemen potratnik vode. Za živinorejo se porabi 70% vse dostopne vode. Izračunali so da se za pridelavo ene kile mesa porabi  tudi 150 tisoč litrov vode!

Velik onesnaževalec vode je tudi industrija, ki najprej porabi veliko vode, potem pa še spušča strupene snovi v vodo. Najbolj »skriti« onesnaževalec vode so jedrski odpadki. Jedrske odpadke zakopljejo na dno morja ali je to škodljivo pa nikogar ne zanima, niti se ne govori veliko o temu.

Kot posamezniki lahko varčujemo z vodo tako da npr. zapiramo vodo med umivanjem zob, se ne kopamo ampak tuširamo, kupujemo čistila ki ne škodijo organizmom v vodi, ne kupujemo izdelkov za katere se porabi veliko vode (plastika, usnje, meso…) in pa osveščamo javnost.

Usnje ali »kemična bomba«. Ker živim 2km stran od IUV mi je jasno kakšen vpliv ima. Pri predelavi/obdelavi usnja se porabi veliko kemikalij, vodo po končanem postopku sicer prečistijo, vendar poteka postopek takole: 1. čistilni bazen-v njem se »usedejo« večji delčki, 2. bazen-vbrizgavajo zrak (mehurčki) da izločijo še več delčkov, 3. bazen-dodajo bakterije ki naj bi razgradile še preostale organske snovi, 4. bazen »čista« voda.

Kje pa je tukaj poskrbljeno za »kemični del«.? Nikjer.     Poleg tega je usnje velik porabnik fosilnih goriv. Študija v Bangladešu je pokazala, da je proizvodnja usnja bolj škodljiva kot proizvodnja tekstila, gnojil in papirja. Obstaja veliko boljša in humana alternativa-umetno usnje. Kot velik porabnik energije se zopet pojavi živinoreja. Izračunali so da za proizvodnjo ene kile mesa govedine porabi 12,8 kWh, za proizvodnjo ene kile krompirja pa samo 0.44 kWh.

Kot posamezniki lahko varčujemo z elektriko tudi tako da uporabljamo varčne žarnice, aparate čez noč izključimo iz omrežja, ugašamo luč ko ta ni potrebna, pri kuhi uporabljamo pokrovko, za eno tuširanje ne izpraznimo »cel bojler tople vode«,…. in razmislimo o ogrevanju na obnovljive vire (les, sončne celice…).

Živinoreja povzroča več toplogrednih plinov kot ves promet na planetu
O globalnem segrevanju se zelo veliko piše. Obstaja veliko razlag kaj to sploh je, zame pa je »globalno segrevanje« »ime« za negativni produkt človeških napak. Kdo je največji krivec (razen človeka kot takega) je sedaj že jasno-živinoreja in vse kar je povezano z njo. Še celo FAO je leta 2006 potrdil da je živinoreja glavni krivec.

Ta podatek pa samo počasi prodira med ljudi. Vidimo kako se morje dviga, vreme je vedno bolj čudaško itd. in se  pritožujemo nad tem, nočemo pa spoznati da so to samo opozorilni znaki. Vendar ni še prepozno, če bo vsak vsaj malo spremenil način mišljenja lahko veliko dosežemo. Za začetek lahko razmislimo kaj je na naših krožnikih ter postanemo bolj »odprti« za nove informacije.

Mateja Dremelj, Vrhnika