OB MATERINSKEM DNEVU

MATERI

V našem domu tih večer,
v senci češnje skrita dver.
Kako želim si svidenja
in njenih rok pozdrav.

Pri oknu mati sivih let
v soncu, ki zapušča svet,
pred njo le mir, neskončni vek,
za njo zorana sled.

V tihem joku hladen veter kroži,
po rosnem polju pesem k njej hiti,
draga mati, moja mati,
neprecenljiva si!

Povzel: Matjaž Lesjak

Če si že dolgo na svetu, potem veš, da se pogosto dogajajo »nezaželjene« stvari. Predanost moraš prakticirati ravno v teh trenutkih, če želiš zmanjšati bolečino in žalost v svojem življenju.

Obup ni predanost.

Upiranje otrdi telo in duha. Pretok življenske energije skozi telo je otežen.

Telesne terapije lahko začasno pomagajo vzpostaviti pretok v telesu. Če ne prakticiraš predanosti v vsakdanjem življenju, se ti bodo težave ponovile, ker se vzorec upiranja ni spremenil.

Ko ti ptica iz narave,
Sama prileti na tvojo roko,
Ker čuti, da se nima česa bati,
Ti je to lahko še eno potrdilo,
Da si v razvijanju svoje vibracije,
Na svoji pravi notranji poti,
Da si v njej res lahko eno s sabo,
Da si v njej res lahko z vsem,
Ki je v vsem.

Vsako spoznavno potrdilo,
Je še ena priložnost,
Da ji sam spet lahko rečem: »HVALA«. :)

stojči Stojan Svet

Vsak čas ima svojo podobo tako,
kot ima vsak človek svoj obraz.

Larra

Povzel: Matjaž Lesjak

Nikoli poprej niso bili medsebojni odnosi tako problematični in polni kofliktov kot so sedaj. Sam lahko opaziš, da njihova naloga ni, da te osrečijo ali izpolnijo. Če boš želel doseči odrešenje skozi razmerja, boš vedno znova razočaran. Lahko pa sprejmeš odnose kot sredstvo, ki te naredi zavestnejšega.

Kdor se bo držal starih vzorcev, bo doživljal bolečino, nasilje, zmedo in norost.

Če boš čakal na nekoga, ki ti bo pomagal k ozaveščanju, lahko čakaš neskončno dolgo.

Ne obsojaj partnerjevega nezavednega obnašanja. Če ga ne sodiš, še ne pomeni, da nisi opazil njegovih-njenih pomanjkljivosti. Pomeni le, da se jih zavedaš, namesto da reagiraš na njih.

Lahko reagiraš na nezavedno ali pa opaziš nezavedno.

Če se poistovetiš z umom in svojo bolečino – in isto stori tvoj partner – si bosta zrcalila bolečino in nezavedanje.

Ego potrebuje probleme, konflikte in sovražnike, da ojačuje svojo ločenost na kateri sloni njegova identiteta.

Ko ti tvoj edinstven nasmeh
izuši še tvojo zadnjo biserno
solzo...
In ko ti tvoja - zadnja biserna solza,
izravna - tvoj edinstven nasmeh...
Verjemi mi človek.
Takrat si vstopil v prostor - iza prostora.

Bil si izbran.
Izbran da izbereš njega,
ki se začne prav tam - kjer se ti končaš.

Nekaj čisto novega je;
Ko spoznaš - da v sebi že vse imaš.
Ko spoznaš - da trud svoj lahko prodaš.

Pot o kateri vam govorim ima veliko imen.

Ponižne zdravi ponižnost,
arogantneži so pa itak raje bolni.
Vendar tudi za njih enkrat pride tisti čas,
ko končno ponižno izdahnejo: »Prosim pomagaj!«
In pomoč zdravilne energije pride. :)

stojči Stojan Svet

Igor Kononenko

Bhagavan Sathya Sai Baba(roj. 1926)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rojen v Putthapratiju v Indiji. Pri 14 letih je zapustil družino in krenil po poti služenja kot inkarnacija Sai Babe. Svetovni učitelj, duhovni vodja, avatar ljubezni, skladatelj in izvajalec badjanov (duhovnih pesmi) ima več sto tisoč privržencev iz vsega sveta, ki svojo naklonjenost izražajo od prepevanja hvalnic Bogu do javnih predavanj o vrednotah, ki so potrebne v svetu ter skrbi za revne in lačne; od neprofitnega zdravljenja do vplivnega političnega delovanja v dobro ljudi. Vse to predstavlja naklonjenost Babovemu učenju; dejavnosti, ki jih je prebudil in zanje navdihnil – v prvi vrsti s svojim zgledom. Med Babovimi privrženci so preprosti ljudje in univerzitetni profesorji, znanstveniki iz različnih področij, predstavniki različnih veroizpovedi, zdravniki, duhovni učitelji in tudi vplivni politiki, ki iščejo pri njem povsem konkretne nasvete. Med njimi so bogati, ki darujejo ogromne količine denarja (denarja, ki bi ga radi dali za samopromocijo, ne sprejme), in revni, ki dobijo pri njem vse osnovno, kar potrebujejo – šolanje, hrano, zdravljenje in streho. Iz najrevnejšega, nerodovitnega dela Indije je ustvaril oazo. Ustanovil je nov šolski in univerzitetni sistem, mnoge socialne ustanove ter eno najmodernejših bolnišnic v svetovnem merilu z oddelki po vsej Indiji, kjer so vse storitve zastonj. Vsakodnevno so množice ljudi priče številnim "čudežem, ki jih ustvarjam zato, da bi ljudje prek njih prišli do tistega resnično vrednega, kar jim lahko ponudim.", kot sam pravi. Ti čudeži so temelj spotike pri razumskih ljudeh, ki ne morejo sprejeti »nemogočega«.

Baba zagovarja, da je cilj vseh religij isti, le načini in poti so različne, ter da vse temeljijo na principih: resnice, pravilnega vodenja, ljubezni, miru in nenasilja. Številne knjige so sledniki Sai Babe napisali po njegovih govorih in blagoslovih. Knjige iz serije "Sai Baba govori o…" piše psihoterapevt Stephan v. Stepski-Doliwa po navdihu, ki mu ga vzbuja Sai Baba. Učenka Sai Babe je tudi svetovno znana in uspešna psihoterapevtka Jungove in Ericksonove šole Phyllis Krystal, ki ima velike uspehe z delavnicami "Rezanje vezi" po vsem svetu.

Ob robu našega gozda se je odločil za življenje kostanj. Življenjski prostor si je moral izboriti med smrekami, ki tod veljajo za bolj zaželena drevesa. Dušil se je med njimi in z vejami silil k soncu. Njegovo stisko sta opazila Ivek in Erika, porezala sta nekaj smrek in končno je lahko zadihal, se naužil svetlobe in okusil sončno moč.

Zla usoda ga še ni izpustila iz rok. Domači lovec Kiš se je domislil, da bi si nanj postavil lovsko prežo. Kar tako! Niti malo ni misli na drevo…Vanj je zavrtal 30 centimetrov dolge vijake, povil konstrukcijo z nekaj metri debele jeklene žice, zabil vanj pol kilograma žebljev, in ko mu je zmanjkalo materiala, posekal nekaj vej. Kostanj je ječal ob bolečinah, ki so mu jih povzročali tujki, moral je nositi dodatno težo desk in debelega lovca. Nekateri si pa res vse dovolijo, zlasti še, če se jim nihče ne upa zoperstaviti.

Slišali smo neme krike in ga rešili – odvili vijake, populili žeblje in odstranili deske. Tako smo ga osvobodili bremena, le novih vej mu nismo mogli dati. Lovec Kiš je bil užaljen, ker smo mu uničili opazovalnico – ni mogel več gledati direktno na dvorišče Iveku in Eriki.

Kostanj je bil hvaležen in tisto pomlad so bujni cvetovi prekrili celo krošnjo. Celo poletje smo poslušali šepetanje vetra v njegovi krošnji, deblo se je okrepilo in nam govorilo o življenjski moči, ko smo ga objeli. Jeseni nas je razveselil z obilnimi plodovi, ki smo jih pobirali še cel oktober. Kostanj na robu našega gozda je postal naš prijatelj.

Ob smrtni uri,
ko bomo pogledali bogu naravnost v oči,
nam bo sojeno na podlagi ljubezni.

Ne bo pomembno,
koliko smo v življenju storili,
temveč, koliko ljubezni smo v svoja dejanja vložili.

Obstajajo tri vrste ljudi:

Eni se duhovnosti niti ne grejo, niti je ne živijo.

Drugi se duhovnost grejo, a je ne živijo.

Tretji pa se duhovnost grejo in jo živijo.

Vem, na misel ti je prišlo vprašanje:

Kaj pa oni, ki se duhovnosti ne grejo, a jo vseeno živijo?

Taki ljudje ne obstajajo.

Duhovnost je samo zavedanje svojega poglobljenega diha.

Amen


stojči Stojan Svet

Pred dnevi sem dobila od svoje dobre prijateljice v dar zvitek papirja, na katerem je pisalo:


Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi…

Nobenih meja ni.
Ne za misli,
ne za občutke.
Strah postavlja meje.

Človek v srednjih letih se odloči, da zdaj je pa že čas, da najde Boga.

Kje ga bo našel če ne v samostanu,
kjer so vse aktivnosti posvečeno prav temu cilju.

Zato se odloči se in gre v samostan.

Tam mu pojasnijo, da so pri njih taka pravila,
da morajo biti začetniki več let ves čas lepo tiho
in narediti brez ugovarjanja prav vse,
kar jim je naročeno.

Vsako leto imajo priložnost izreči vodji samostana samo dve besedi.

Mine prvo leto
in naš človek pride pred vodjo samostana
in le ta ga prijazno vpraša
kako je kaj zadovoljen z bivanjem pri njih.

Naš človek mu odgovori: »Preveč mrzlo.«

Ko se obrne drugo leto naokrog
spet naš človek pride pred vodjo samostana
in ga le ta spet vpraša ono isto vprašanje.

Naš človek odvrne: »Preveč dela.«

Povzel: Matjaž Lesjak

Energijo izgubljaš skozi neumne ideje, le-te te omejujejo, zmanjšujejo zanos, prikrajšujejo za veselje in užitek.

Vsaka ideja je lahko ali pomoč ali prepreka. Zelo težko pa je živeti brez vsake ideje.

Bog je brezpogojni darovalec. Tisti, ki daje, dobi vedno več, kot je sam dal.

Živite lahko kot val ali kot ocean.

Vse kar lahko človek resnično izgubi je svojo omejenost in prestrašenost. Življenja ne moremo izgubiti. Lahko občutimo le pomanjkanje živosti. Pomanjkanje pa čutimo, ker vzdržujemo sisteme varčevanja in reguliranja življenja misleč, da so nam v prid ali da življenje speljujemo na pravo pot.

Vse poti so poti življenja. Ni pravih in nepravih poti. So le tiste, ki so prehojene v zavesti in polnosti in tiste, ki jih prehodimo v sanjah hrepenenja, da bomo nekoč našli pravo pot.

Celota vsebuje znotraj sebe vsa nasprotja istočasno.

Razsvetljena oseba je v bistvu odsotnost.

Misel na tebe je kot ocean,
široka prostrana, ki daleč gre stran,
daleč si, pa vendar blizu vsak hip,
da čutim te kot svoj srčni utrip.

Misel je v glavi, ki pošljem jo ven,
da se dotakne te, kot sam objem.
Pride do tebe in te prebudi,
tudi, če je okoli tebe veliko ljudi.

Igor Kononenko

Rumi, Jalal ad-Din (Jelaluddin ali Jellaludin) Muhammad Din ar- (1207-1273)
Perzijski pesnik in sufi, osnovatelj plesočih dervišev

Rojen na vzhodnem delu antičnega perzijskega cesarstva blizu kraja Balkh na področju današnjega Afganistana. V družini so bili trije otroci. Zgodaj je nanj vplival islamski misticizem, t.j. sufizem. Njegov oče je bil moder sufi. Ko mu je bilo pet let, je Rumijeva družina pred Mongoli prebegnila v Bagdad, pri osmih letih pa v Perzijo na področje današnje zahodne Turčije. Ko je bil star 19 let, se je prvič poročil in naselili so se v Konyi. Leto po očetovi smrti, l. 1232 je postal učenec sufijskega mojstra, ki se je sam učil pri Rumijevem očetu. Sprva je bil Rumi nadarjen teolog in bister učenjak. Ko je začel poučevati, je postal priljubljen sufijski učitelj. Dvakrat se je poročil in imel štiri otroke. Leta 1244 je Rumi postal duhovni učenec derviša Shams ad-Din-a (ali Shamsuddin-a). Rumi je takrat »umrl« za vse razen za Večno, začel je pisati pesmi. Rad je igral na piščal, pogosto so ga videli vrteti se v ekstatičnem plesu in spontano »izlivajoč« pesmi. Ker so bili številni Rumijevi učenci razočarani, ker je Rumi preživljal veliko časa s Shamsuddinom, je Shamsuddin, ki je bil sicer močan in skrivnosten sufi, po treh letih brez razlage izginil. Rumi ga je celi dve leti iskal, dokler se ni vdal in se vrnil v Konyo. Shamsuddinu je posvetil več kot 45.000 verzov. Do konca življenja je pisal, poučeval in razširjal sufizem ter ekstatično plesal v značilnem vrtenju. Po Rumijevi smrti (umrl je v Konyi) so njegovi privrženci organizirali red Mevlevov (Mawlawi), znanih na zahodu kot plesoči derviši.

»Jalal« pomeni veličanstvo, »din« pa religijo, torej njegovo ime Jalal ad-Din pomeni veličanstvo religije. Njegove pesmi so mistične in pisane v univerzalnem jeziku človeške duše. Prevedene so v mnoge jezike, pred kratkim nekaj tudi v slovenščino. V njih nešteti umetniki in iskalci resnice najdejo navdih in smisel. Njegovemu glavnemu delu sedmih knjig s skupnim naslovom Mathnavi pravijo tudi perzijski koran. Plesoči (ali vrteči se) derviši reda Mevlevov, ki imajo center v Konyi, so znani po celem svetu.