Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 30. januar 2005 @ 06:56 CET
Uporabnik: titanic
Nekateri čutijo močno potrebo,
da povedo svoje mnenje tudi,
ko jih ni nihče vprašal po njem,
drugim ni treba pojasnjevati
niti takrat, ko vedo, da imajo prav.
Viscos je bil v davnih časih obmejna postojanka, kjer so živeli razbojniki, ubežniki pred pravico, prekupčevalci, prostitutke, morilci, ki so počivali med enim in drugim zločinom… Najslabši med najslabšimi pa je bil Ahab, Arabec, ki je nadziral ves kraj z okoliščem in teroriziral kmete, ki se vsemu navkljub niso odpovedali dostojnemu življenju.
V bližini Viscosa je v neki votlini živel puščavsko življenje samotar, kasneje znan kot sveti Savin.
Nekega dne se je Savin napotil iz svoje votline v Ahabovo hišo in ga zaprosil za prenočišče. Rekel je, da je naveličan samotnega življenja v votlini in si želi vsaj eno noč prespati med ljudmi, v Ahabovi hiši.
Ahab se je krohotal in ga vprašal, če ne ve, da njegovo, Savinovo življenje njemu nič ne pomeni, saj je že neštetim ljudem prerezal vrat. Savin mu je povedal, da je to slišal, pa da ga ne moti. Nekaj časa sta se pogovarjala, in Savinove besede so na Ahaba naredile močan vtis, čeprav tega ni hotel pokazati. Življenje je v Ahabu zapustilo sledove: bil je nezaupljiv in ni več verjel v Dobro. In nato je Ahab Savinu pokazal kot v svoji hiši, kjer ponoči lahko prespi.
Kakor je Ahab slovel med ljudmi kot morilec, tako je Savin slovel med ljudmi kot svetnik. Ahabu ni bilo všeč, da deli slavo še s kom, zato je sklenil, da bo svetu pokazal, kdo je resnični gospodar v pokrajini in je začel brusiti nož, da bi ponoči z njim pokončal Savina. Savin ga je pri tem delu nekaj časa opazoval, nato pa mirno zaspal.
Ahab je vso noč brusil rezilo. Premišljeval je in premišljeval…
četrtek, 27. januar 2005 @ 06:24 CET
Uporabnik: Devi
Prepričani smo, da bo naše življenje lepše, ko bomo poročeni, ko bomo
imeli prvega otroka ali drugega. Potem smo razočarani, ker so naši
otroci premajhni, zaradi tega ali onega menimo, da bo boljše, ko bodo
odrasli. V nadaljevanju smo ogorčeni zaradi njihovega mladostniškega
obnašanja. Prepričani smo, da bomo bolj srečni, ko bodo prebrodili to
starost. Mislimo, da se bomo počutili bolje, ko bo naš partner rešil
svoje probleme, ko bomo zamenjali avto, ko bomo šli na čudovite
počitnice, ko ne bomo več prisiljeni delati. Toda, če ne bomo pričeli
s polnim in srečnim življenjem zdaj, kdaj bomo? Vedno se moramo
spopadati s težavami vseh vrst. Zato je potrebno sprejeti to realnost in se
odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Alfred Souza
pravi. Zelo dolgo časa sem imel občutek, da se bo moje življenje kmalu
začelo . pravo življenje! Toda vedno so bile ovire, ki jih je bilo
potrebno premagati spotoma, nekaj nerešenega, nek posel, ki je
zahteval še več časa, dolgovi, ki še niso bili poravnani. Potem bi se
življenje začelo. Nazadnje sem razumel, da so bile te ovire življenje".
sreda, 26. januar 2005 @ 11:11 CET
Uporabnik: Petra
Mojster Sun:
Rečeno je bilo torej, da če poznaš druge in sebe, ne boš ogrožen niti v stoterih bitkah; če drugih ne poznaš, poznaš pa sebe, boš eno bitko dobil, drugo pa izgubil; če pa ne poznaš niti sebe niti drugih, boš v sleherni bitki ogrožen.
Ahab je naročil sinu, naj gre v vas in kupi sol. Zanjo naj plača pravično ceno: niti preveč, niti premalo.
Sin je bil presenečen. Dejal je, da razume, zakaj naj ne bi plačal za sol prevelike cene, vendar pa, če malo baranta, potem lahko kupi poceni sol, in tako privarčuje denar.
Oče mu razloži, da tisti, ki prodaja zelo poceni sol, denar verjetno obupno potrebuje in zato mora sol prodati pod ceno. Kdor izkorišča položaj takega reveža, ne spoštuje truda in znoja, ki ga je prodajalec vložil v pridelano sol.
Sin razume razlago, vendar reče očetu, da je to majhna stvar, ki na splošno nima velikega pomena.
A oče mu reče:
»Na začetku sveta je bilo tudi samo malo krivice. Toda vsi, ki so prihajali, so je dodali še malo, misleč, da tisto malo ni pomembno… a glej, kakšen je zaradi tega svet danes...«
sreda, 26. januar 2005 @ 05:58 CET
Uporabnik: lady Lola
Ko sem v mislih tavala po puščavi,
sem na enkrat zagledala veliko kroglo svetlobe.
Oddajala je sončne žarke svetlobe
in sprejemala temne žarke,
ki so se vračali.
Zaslišala sem besede:
Ko boš prišla, se boš vrnila k meni,
viru vsega življenja in postala eno z mano,
kot je bilo na začetku.
Svobodo si moramo deliti, sicer tisti, ki jo imajo, nimajo časa, da bi jo uživali – preveč so zaposleni s tem, da jo varujejo s puškami in psi in izrednimi stanji. Vsi si delimo slavo drug drugega – prav tako pa drug drugega sramoto.
ponedeljek, 24. januar 2005 @ 06:16 CET
Uporabnik: dekorum
Moja želja je spraviti skupino ljudi,
ki jih imam rad,
na skupni vlak misli,
ki potuje od tu do večnosti...
Vlak ni prazen in
vlak se dopolnjuje z novimi in novimi vagoni ...
petek, 21. januar 2005 @ 09:56 CET
Uporabnik: stojči
Samo od verovanja v seks,
brez objekta in subjekta,
ti zagotovo ne bo prišlo.
In vendar jih je veliko,
ki prepričujejo ljudi že od pamtiveka,
da bo enkrat,
točno tako.
petek, 21. januar 2005 @ 06:38 CET
Uporabnik: jaka
V sufizmu že od nekdaj obstaja ena prav posebna knjiga. Prenaša se izključno iz rok Mojstra v roke učenca. Posebnost te knjige je, da je popolnoma prazna, saj v njej ni zapisane niti ene same besede.
Sufiji ji pravijo Knjiga vseh knjig.
In čeprav je ta knjiga popolnoma prazna, še ni nobena druga knjiga v vsej svoji zgodovini človešta, bila brana s tolikšno budno pozornostjo, kot prav ta. Vsaka njena stran zahteva globoko kontemplativno pozornost in popolno notranjo osrediščenost, če seveda želi biti pravilno razumljena.
Čudežno je, da bolj ko bereš to knjigo, bolj se ti tudi začenja odkrivati njena vsebina in njen ključen pomen. Presenečen si, ko vidiš kako bogata vsebina lahko polni te bele strani.
In na tebi je, da odkriješ avtorja tega miselnega procesa.
Ko ti uspe priti do strani, na kateri se konča vsa ta bogata vsebina in na kateri ostaneš še samo ti, s svojo polno zavestjo...
Da, knjigo lahko zapreš, saj si končno razumel njeno sporočilo.
petek, 21. januar 2005 @ 06:18 CET
Uporabnik: stojči
Lahko iščeš Očeta med oblaki,
lahko ga iščeš v soncu in med zvezdami
in če ga ne boš našel v živem človeku,
kot resonanco na tvoje hrepenenje in izpolnitev,
boš spet kiksnil svojega globljega obstoja smisel.
Seveda je Oče v tem primeru tudi Mati.
Naj ti zdaj povem kdo je Sin,
ki je v tem primeru tudi Hči.
Ti si ta sin, ali hči, narejen iz matere zemlje
in Svetega Duha, ki ni nič drugega,
kot tvoj srce-občuteni dih.
Za 1% ljudi je ta srce-občuten dih,
najčistejša resničnost in vse drugo iluzija,
za drugih 99% pa ravno obratno,
zato pa v svetu je, točno tako kot pač je.
četrtek, 20. januar 2005 @ 06:01 CET
Uporabnik: ana
Blagoslovljeni so tisti ljudje, ki znajo sklepati prijateljstva, saj je to najboljši božji dar. Za to je potrebno marsikaj, predvsem pa sposobnost, da presežemo sami sebe in cenimo tisto, kar je plemenitega in ljubezni vrednega v sočloveku.
sreda, 19. januar 2005 @ 16:00 CET
Uporabnik: Petra
Mojster Sun:
Zato poznavalci borilnih veščin med premikom ne blodijo, v akciji pa se ne izčrpajo. Zato je tudi rečeno, da tvoja zmaga ni
ogrožena
le pod pogojem, da poznaš sebe in druge;
če pa poznaš nebo in zemljo, je zmaga zanesljiva.
Hasidska (judiovska) zgodba pripoveduje o možu, ki je šel na sprehod v gozd in se tam izgubil. Ure in ure je taval okrog in poskušal najti pot v mesto. Preizkušal je eno stezo za drugo, a nobena ga ni pripeljala iz gozda. Potem pa je nenadoma naletel na drugega moža, ki je hodil po gozdu. Zaklical je:
»Hvala Bogu za človeško bitje. Ali mi lahko pokažeš pot nazaj v mesto?«
Drugi mož je odgovoril:
«Ne, tudi sam sem se izgubil. Lahko pa si takole pomagava. Drug drugemu poveva, katere steze sva že preizkusila in bila razočarana. Tako bova lažje našla tisto, ki naju bo popeljala ven.«
H. kushner : Ko vse, kar ste si želeli, ni več dovolj