Pozdravljena Titanic,

tvoja misel, ki poziva k dobroti, prijaznosti in ljubečemu odnosu do bližnjega je lepa in naše življenje bi moralo biti takšno kot ga ti v misli opisuješ. Dobri človek bi moral biti ob sedanjem divjem tehničnem in znanstvenem napredku geslo javnega mnenja, ki usmerja sodobno družbo v prihodnost.

Človek potrebuje bolj dobroto, njena dejanja, kot pa raznoliko razglabljanje o njej, ki jo poveličuje v krepost. Dobrota je že sama po svojem bistvu dobra. Včasih so rekli namesto dobrote ljubezen, vendar je danes ta beseda že tako sprevržena in zlorabljena, da dobiva slab prizvok. Nanjo se v raznih pogovorih obešajo raznovrstne besede, pojmi in dejanja, ki ne sodijo zdraven. Pogosto nekdo drugemu veli ali pričakuje naj bo do njega dober, namesto da bi svojem jazu to velel in začel uresničevati dobroto pri sebi in ne pri drugem. Prihodnost je odvisna od tega kdo bo koga prevpil: ali bo zmagala resnična dobrota, dejanje, ki se ne kaže samo v dajanju, temveč tudi v ponižnosti, hvaležnosti, dobrohotnosti, kesanju, odpuščanju in z drugimi z dobroto povezanimi krepostmi človeka, lahko pa človek prevpije dobroto v obnašanju, ki nima z njo ničesar skupnega.

Rast v resnično dobrega človeka je bitna narava in naloga prihodnosti, s katero človeštvo stoji ali pade. Če se človeku v hrepenenju po svobodi, v skrbi za dobroto nalaga dobrota kot naloga, potem ne doživlja dobrote kot spontanost svojega srca v hoji za srečo in kot nujnost življenja biti dober. Večni sedaj, da si v dobroti srečen človek, nikoli ne mine, če je dobrota v srcu doma. To ni naloga, ki prihaja od zunaj, temveč naloga, ki prihaja odznotraj.

Na pojem dobrote se pogosto projecirajo vse dobre lastnosti, ki jih sam človek pogreša in potrebuje na svoji življenjski poti od drugega človeka oziroma od drugih ljudi, s katerimi prihaja v stik, kakor tudi napake, zmote in zablode, če resnične dobrote človek ne zmore povsem razumeti pri dobrotniku in ne ve da je dobrote koren v srcu. To pa je obratni pojav dobroti, ki pomeni egoizem. Dobrota ima torej tudi svoje pasti. Ne velja zaman stari pregovor: "Dobrota je sirota".

Pred nekaj dnevi je pozvonila na mojih vratih ženska in me vprašala, če kaj prispevam za operacijo njenega za rakom (tumorjem) na ledvicah bolnega otroka, ki naj bi jo opravili nekje v tujini. Rekla sem ji, da tako bi lahko zbiral denar vsakdo in če ima kakšen dokaz o tem kar govori. Pokazala mi je zdravniško potrdilo nekega zdravnika iz prejšnje skupne države, s katerim naj bi izkazala resničnost svoje izjave. Ženski sem nato brez besed dala določeno vsoto denarja, saj sem bila prepričana, da delam dobro in humano dejanje. Vendar pozneje, ko sem ko šla po ulici, sem videla da z enakim potrdilom na enak način zbira denar na ulici tudi neka Romka, češ, da je njen otrok potreben operacije. Dobra potegavščina sem si mislila! Torej zelo spretno zrežirana zloraba dobrote, verjetno s falisficiranim potrdilom. Takih in podobnih primerv sem imela že kar nekaj v življenju. Bila sem naivna in pomagala ljudem, ki si s svojim izkazovanjem potrebe tega niso zaslužili in tudi moje dobrote niso resnično potrebovali. Zato z dobroto previdno! Dobrota da, vendar ne vsakemu.

Sicer pa je boljše dvakrat dati pomoč nepravemu, kot pa enkrat odkloniti pomoč tistemu, ki jo resnično potrebuje.

Tistih drobnih ljubeznivosti, prijaznih besed in iskrenih pozornosti, ki pomenijo tudi dobroto iz srca pa naj nikoli ne zmanjka.

Lep pozdrav
Tatjana

[ Odgovori na to | # ]