Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 24. april 2005 @ 20:08 CEST
Uporabnik: titanic
Človek ima nešteto možnosti v življenju,
da dela dobro. Vsak dan ima priliko,
da naredi nekaj za drugega, da ga osreči,
da mu reče: rad te imam in to tudi čuti.
Vsak dan je potrebno delovati dobro, prijazno,
ljubeče do sebe in seveda do bližnjega.
Guard soldiers fromdeadly fiscal warfare from a domestic fight
fight against companies that have targeted military personnel for payday loans at interest rates that [read more]
Tracked on sobota, 2. september 2006 @ 01:35 CEST
Federer cruises at U.S. Open from round of the
Federer rolled into the third round of the U.S. Open on Friday in New York by defeating England's Tim Henman in [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 09:49 CEST
handjob
girl masterbating girls squirting jerk it out [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 22:51 CEST
MTV Awards Uncut, Live on the Net from TV Video Music
Video Music Awards Take Cameras Backstage for Real-Time Internet Coverage [read more]
Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 03:23 CEST
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne
nedelja, 24. april 2005 @ 21:39 CEST
Kdor ve,
da to kar daje od sebe,
se mu na takšen
ali drugačen način
vse tudi vrača,
niti nima izbire,
ne biti dobrer in ljubeč
do sebe in drugih.
Razen če je mazohist.
No tudi take poznamo,
ki radi prizadenejo druge samo zato,
da lahko pozneje uživajo v svojem trpljenju. :)
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
ponedeljek, 25. april 2005 @ 12:11 CEST
Pozdravljena Titanic,
tvoja misel, ki poziva k dobroti, prijaznosti in ljubečemu odnosu do bližnjega je lepa in naše življenje bi moralo biti takšno kot ga ti v misli opisuješ. Dobri človek bi moral biti ob sedanjem divjem tehničnem in znanstvenem napredku geslo javnega mnenja, ki usmerja sodobno družbo v prihodnost.
Človek potrebuje bolj dobroto, njena dejanja, kot pa raznoliko razglabljanje o njej, ki jo poveličuje v krepost. Dobrota je že sama po svojem bistvu dobra. Včasih so rekli namesto dobrote ljubezen, vendar je danes ta beseda že tako sprevržena in zlorabljena, da dobiva slab prizvok. Nanjo se v raznih pogovorih obešajo raznovrstne besede, pojmi in dejanja, ki ne sodijo zdraven. Pogosto nekdo drugemu veli ali pričakuje naj bo do njega dober, namesto da bi svojem jazu to velel in začel uresničevati dobroto pri sebi in ne pri drugem. Prihodnost je odvisna od tega kdo bo koga prevpil: ali bo zmagala resnična dobrota, dejanje, ki se ne kaže samo v dajanju, temveč tudi v ponižnosti, hvaležnosti, dobrohotnosti, kesanju, odpuščanju in z drugimi z dobroto povezanimi krepostmi človeka, lahko pa človek prevpije dobroto v obnašanju, ki nima z njo ničesar skupnega.
Rast v resnično dobrega človeka je bitna narava in naloga prihodnosti, s katero človeštvo stoji ali pade. Če se človeku v hrepenenju po svobodi, v skrbi za dobroto nalaga dobrota kot naloga, potem ne doživlja dobrote kot spontanost svojega srca v hoji za srečo in kot nujnost življenja biti dober. Večni sedaj, da si v dobroti srečen človek, nikoli ne mine, če je dobrota v srcu doma. To ni naloga, ki prihaja od zunaj, temveč naloga, ki prihaja odznotraj.
Na pojem dobrote se pogosto projecirajo vse dobre lastnosti, ki jih sam človek pogreša in potrebuje na svoji življenjski poti od drugega človeka oziroma od drugih ljudi, s katerimi prihaja v stik, kakor tudi napake, zmote in zablode, če resnične dobrote človek ne zmore povsem razumeti pri dobrotniku in ne ve da je dobrote koren v srcu. To pa je obratni pojav dobroti, ki pomeni egoizem. Dobrota ima torej tudi svoje pasti. Ne velja zaman stari pregovor: "Dobrota je sirota".
Pred nekaj dnevi je pozvonila na mojih vratih ženska in me vprašala, če kaj prispevam za operacijo njenega za rakom (tumorjem) na ledvicah bolnega otroka, ki naj bi jo opravili nekje v tujini. Rekla sem ji, da tako bi lahko zbiral denar vsakdo in če ima kakšen dokaz o tem kar govori. Pokazala mi je zdravniško potrdilo nekega zdravnika iz prejšnje skupne države, s katerim naj bi izkazala resničnost svoje izjave. Ženski sem nato brez besed dala določeno vsoto denarja, saj sem bila prepričana, da delam dobro in humano dejanje. Vendar pozneje, ko sem ko šla po ulici, sem videla da z enakim potrdilom na enak način zbira denar na ulici tudi neka Romka, češ, da je njen otrok potreben operacije. Dobra potegavščina sem si mislila! Torej zelo spretno zrežirana zloraba dobrote, verjetno s falisficiranim potrdilom. Takih in podobnih primerv sem imela že kar nekaj v življenju. Bila sem naivna in pomagala ljudem, ki si s svojim izkazovanjem potrebe tega niso zaslužili in tudi moje dobrote niso resnično potrebovali. Zato z dobroto previdno! Dobrota da, vendar ne vsakemu.
Sicer pa je boljše dvakrat dati pomoč nepravemu, kot pa enkrat odkloniti pomoč tistemu, ki jo resnično potrebuje.
Tistih drobnih ljubeznivosti, prijaznih besed in iskrenih pozornosti, ki pomenijo tudi dobroto iz srca pa naj nikoli ne zmanjka.
Prispeval/a: titanic dne
ponedeljek, 25. april 2005 @ 13:50 CEST
Pozdravljena Tatjana,
lep komentar na misel si mi dala. Seveda je včasih dobrota tudi sirota, tega se močno zavedam, tudi če želimo komu pomagati, lahko večkrat naredimo slabo, saj tako vzamemo priložnost osebi, da bi nekaj sama naredila, če zmore.
Pri dobroti mislim svoje misli in besede, dejanja pa le, če nas nekdo prosi, ko sam ne zmore. Dobrota mora prihajati iz srca, dajati in delovati moramo ljubeče ne glede na to, kaj dobimo nazaj. Prijazni moramo biti zaradi sebe, da se dobro počutimo, da je naša duša v harmoniji z okoljem, da ustvarjamo pozitivne energije in da stanja sovraštva in zavračanja spreobrnemo v energijo, ki je za telo in duha prijetna.
Tisti, ki ve, tisti, ki zmore naj deluje in je odgovoren za svoje dejanje. Seveda nosi posledice vsak sam, a tisti, ki se ne zaveda, da dela narobe, da sovraži in se zato slabo počuti, tisti, ki se upira, pa ne ve, da škoduje sebi, nosi le odgovornost za svoje nevedenje, ki pa je manjše kot tisto, če vemo, pa kljub temu ne delujemo v harmoniji z okoljem.
Vse kar dajemo, dobimo nazaj. Vse misli, ki jih pošljemo v svet, se dotaknejo človeka ali stvari, vsaka beseda ima moč, zato je potrebno biti previden in moder pri tem, kar dajemo od sebe, predvsem velja to za tistega, ki je osveščen.
Prispeval/a: Miran Zupančič dne
ponedeljek, 25. april 2005 @ 14:41 CEST
Sveto pismo pravi: "Svojega bližnjega ljubi, kot samega sebe!" Kajti kdor samega sebe spozna takega, kot ga je ustvaril Stvarnik, spozna tudi svoje soljudi. Zato te Jezusove besede veljajo za vse ljudi in ne le za kristjane.
Ljudje se na te revolucionarne Jezusove besede odzivajo zelo različno. Pisatelj Hermann Hesse je dejal: "Brez ljubezni same po sebi, tudi ljubezn do bližnjega ni mogoča." Oscar Wilde je ugotovol:"Vedno odpusti svojim sovražnikom in se ne jezi več nanje." In Mahatma Ghandi je izjavil:"Bog bi raje naletel na lačnega človeka kot na kruh."
Čeprav se na splošno občutljivost povečuje in družba ljudi sili, da vedno bolj skrbijo le za svoje blagostanje, vseeno mnogi poskušajo tudi v življenju izkazovati ljubezen do bližnjega. Pa vseeno se moramo vprašati, če je rezultat vseh teh prizadevanj sploh vreden truda, kajti v našem razsvetljenem 21. stoletju je v svetu še veliko trpljenja. Nesebični se želi približati bližnjemu in se žrtvuje za svoje soljudi. Svet pa kot vidimo zaradi tega ni srečnejši. Človek se vpraša, kje je vzrok za to?
Odgovore, kje je vzrok, lahko brez težave stresemo iz rokava. Kdor le malo pomisli, bo našel vsaj enega. Vendar največkrat je vzrok mnogo globlje, kot pa lahko površno zaznamo. Človek živi v skladu s svojo naravo v stalni napetosti med notranjimi vzpodbudami in zunanjim delovanjem. Takšno je pač naše vsakdanjo življenje. V škodo drugih deluje, če vzpodbuda izhaja iz nagona po preživetju. Lahko pa ima vzpodbuda tudi drugačne vzroke in je povezana z višjo zavestjo. V tem primeru izvira iz višjega duhovnega principa, iz večnega ideala, iz večno razjedajočega spomina na življenje, v katerem je ljubezen do bližnjega samoumevna lastnost.
Ljubezen do bližnjega se ne more razodevati v svetu sovraštva in nasprotij. Zato nas umrljive ljudi žene navznoter in navzven potreba, da iščemo neumrljivost ("ljubezen je večna"), kajti v njej leži ta izvor resnične ljubezni do bližnjega. Iskanje pa se prične kot vzrok in vzpodbuda v nas samih kot Božanski pritisk. Brez te sile bi bili izgubljeni. Temu klicu pa se človek upira! Če bi sodobni človek to nesmiselno upiranje spoznal, bi dojel, da je poklican, da se vrne s "potovanja". Potem se ne bi več odvračal od svojih soljudi, ampak bi se naučil gledati nanje, kot na svoje bližnje, ki so na isti poti kot on sam.
Zrasla bi neizmerna ljubezen do bližnjega, ki ne bi potrebovala organizacij, temveč bi prihajala od znotraj iz src vseh tistih, ki bi sebe prepoznali kot izgubljene sinove in hčere ter se želeli vrniti.
lep dan tebi Titanic.
Miran.
Prispeval/a: MATHEA dne
torek, 26. april 2005 @ 21:45 CEST
mislim, da se resnično dober človek ne sprašuje kaj bo danes storil ... amapk živi ... in je enostaven, pozoren, spostljiv, ustregljiv, razumevajoč, nenasilen, in srečen sam s seboj :)
kaj je dobrega ta dan storil ... ni resnicno pomembno zanj, pomembno je , da je storil sve kar je lahko in kar je bilo prav ...
dobrota ni tisto kar mislimo, da moramo storiti - je tisto kar vemo, da moramo in to ni tezko
radi se imejmo !
kako banalne besede - a tako preprosto bi bilo :)
tako , samo nekaj misli ... ceprav je bilo vse to ze povedano :)
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 24. april 2005 @ 21:39 CEST
da to kar daje od sebe,
se mu na takšen
ali drugačen način
vse tudi vrača,
niti nima izbire,
ne biti dobrer in ljubeč
do sebe in drugih.
Razen če je mazohist.
No tudi take poznamo,
ki radi prizadenejo druge samo zato,
da lahko pozneje uživajo v svojem trpljenju. :)
lp
---
stojči
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 25. april 2005 @ 12:11 CEST
tvoja misel, ki poziva k dobroti, prijaznosti in ljubečemu odnosu do bližnjega je lepa in naše življenje bi moralo biti takšno kot ga ti v misli opisuješ. Dobri človek bi moral biti ob sedanjem divjem tehničnem in znanstvenem napredku geslo javnega mnenja, ki usmerja sodobno družbo v prihodnost.
Človek potrebuje bolj dobroto, njena dejanja, kot pa raznoliko razglabljanje o njej, ki jo poveličuje v krepost. Dobrota je že sama po svojem bistvu dobra. Včasih so rekli namesto dobrote ljubezen, vendar je danes ta beseda že tako sprevržena in zlorabljena, da dobiva slab prizvok. Nanjo se v raznih pogovorih obešajo raznovrstne besede, pojmi in dejanja, ki ne sodijo zdraven. Pogosto nekdo drugemu veli ali pričakuje naj bo do njega dober, namesto da bi svojem jazu to velel in začel uresničevati dobroto pri sebi in ne pri drugem. Prihodnost je odvisna od tega kdo bo koga prevpil: ali bo zmagala resnična dobrota, dejanje, ki se ne kaže samo v dajanju, temveč tudi v ponižnosti, hvaležnosti, dobrohotnosti, kesanju, odpuščanju in z drugimi z dobroto povezanimi krepostmi človeka, lahko pa človek prevpije dobroto v obnašanju, ki nima z njo ničesar skupnega.
Rast v resnično dobrega človeka je bitna narava in naloga prihodnosti, s katero človeštvo stoji ali pade. Če se človeku v hrepenenju po svobodi, v skrbi za dobroto nalaga dobrota kot naloga, potem ne doživlja dobrote kot spontanost svojega srca v hoji za srečo in kot nujnost življenja biti dober. Večni sedaj, da si v dobroti srečen človek, nikoli ne mine, če je dobrota v srcu doma. To ni naloga, ki prihaja od zunaj, temveč naloga, ki prihaja odznotraj.
Na pojem dobrote se pogosto projecirajo vse dobre lastnosti, ki jih sam človek pogreša in potrebuje na svoji življenjski poti od drugega človeka oziroma od drugih ljudi, s katerimi prihaja v stik, kakor tudi napake, zmote in zablode, če resnične dobrote človek ne zmore povsem razumeti pri dobrotniku in ne ve da je dobrote koren v srcu. To pa je obratni pojav dobroti, ki pomeni egoizem. Dobrota ima torej tudi svoje pasti. Ne velja zaman stari pregovor: "Dobrota je sirota".
Pred nekaj dnevi je pozvonila na mojih vratih ženska in me vprašala, če kaj prispevam za operacijo njenega za rakom (tumorjem) na ledvicah bolnega otroka, ki naj bi jo opravili nekje v tujini. Rekla sem ji, da tako bi lahko zbiral denar vsakdo in če ima kakšen dokaz o tem kar govori. Pokazala mi je zdravniško potrdilo nekega zdravnika iz prejšnje skupne države, s katerim naj bi izkazala resničnost svoje izjave. Ženski sem nato brez besed dala določeno vsoto denarja, saj sem bila prepričana, da delam dobro in humano dejanje. Vendar pozneje, ko sem ko šla po ulici, sem videla da z enakim potrdilom na enak način zbira denar na ulici tudi neka Romka, češ, da je njen otrok potreben operacije. Dobra potegavščina sem si mislila! Torej zelo spretno zrežirana zloraba dobrote, verjetno s falisficiranim potrdilom. Takih in podobnih primerv sem imela že kar nekaj v življenju. Bila sem naivna in pomagala ljudem, ki si s svojim izkazovanjem potrebe tega niso zaslužili in tudi moje dobrote niso resnično potrebovali. Zato z dobroto previdno! Dobrota da, vendar ne vsakemu.
Sicer pa je boljše dvakrat dati pomoč nepravemu, kot pa enkrat odkloniti pomoč tistemu, ki jo resnično potrebuje.
Tistih drobnih ljubeznivosti, prijaznih besed in iskrenih pozornosti, ki pomenijo tudi dobroto iz srca pa naj nikoli ne zmanjka.
Lep pozdrav
Tatjana
Misel tedna
Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 25. april 2005 @ 13:50 CEST
lep komentar na misel si mi dala. Seveda je včasih dobrota tudi sirota, tega se močno zavedam, tudi če želimo komu pomagati, lahko večkrat naredimo slabo, saj tako vzamemo priložnost osebi, da bi nekaj sama naredila, če zmore.
Pri dobroti mislim svoje misli in besede, dejanja pa le, če nas nekdo prosi, ko sam ne zmore. Dobrota mora prihajati iz srca, dajati in delovati moramo ljubeče ne glede na to, kaj dobimo nazaj. Prijazni moramo biti zaradi sebe, da se dobro počutimo, da je naša duša v harmoniji z okoljem, da ustvarjamo pozitivne energije in da stanja sovraštva in zavračanja spreobrnemo v energijo, ki je za telo in duha prijetna.
Tisti, ki ve, tisti, ki zmore naj deluje in je odgovoren za svoje dejanje. Seveda nosi posledice vsak sam, a tisti, ki se ne zaveda, da dela narobe, da sovraži in se zato slabo počuti, tisti, ki se upira, pa ne ve, da škoduje sebi, nosi le odgovornost za svoje nevedenje, ki pa je manjše kot tisto, če vemo, pa kljub temu ne delujemo v harmoniji z okoljem.
Vse kar dajemo, dobimo nazaj. Vse misli, ki jih pošljemo v svet, se dotaknejo človeka ali stvari, vsaka beseda ima moč, zato je potrebno biti previden in moder pri tem, kar dajemo od sebe, predvsem velja to za tistega, ki je osveščen.
Želim ti lep dan, Titanic
Misel tedna
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 25. april 2005 @ 14:41 CEST
Ljudje se na te revolucionarne Jezusove besede odzivajo zelo različno. Pisatelj Hermann Hesse je dejal: "Brez ljubezni same po sebi, tudi ljubezn do bližnjega ni mogoča." Oscar Wilde je ugotovol:"Vedno odpusti svojim sovražnikom in se ne jezi več nanje." In Mahatma Ghandi je izjavil:"Bog bi raje naletel na lačnega človeka kot na kruh."
Čeprav se na splošno občutljivost povečuje in družba ljudi sili, da vedno bolj skrbijo le za svoje blagostanje, vseeno mnogi poskušajo tudi v življenju izkazovati ljubezen do bližnjega. Pa vseeno se moramo vprašati, če je rezultat vseh teh prizadevanj sploh vreden truda, kajti v našem razsvetljenem 21. stoletju je v svetu še veliko trpljenja. Nesebični se želi približati bližnjemu in se žrtvuje za svoje soljudi. Svet pa kot vidimo zaradi tega ni srečnejši. Človek se vpraša, kje je vzrok za to?
Odgovore, kje je vzrok, lahko brez težave stresemo iz rokava. Kdor le malo pomisli, bo našel vsaj enega. Vendar največkrat je vzrok mnogo globlje, kot pa lahko površno zaznamo. Človek živi v skladu s svojo naravo v stalni napetosti med notranjimi vzpodbudami in zunanjim delovanjem. Takšno je pač naše vsakdanjo življenje. V škodo drugih deluje, če vzpodbuda izhaja iz nagona po preživetju. Lahko pa ima vzpodbuda tudi drugačne vzroke in je povezana z višjo zavestjo. V tem primeru izvira iz višjega duhovnega principa, iz večnega ideala, iz večno razjedajočega spomina na življenje, v katerem je ljubezen do bližnjega samoumevna lastnost.
Ljubezen do bližnjega se ne more razodevati v svetu sovraštva in nasprotij. Zato nas umrljive ljudi žene navznoter in navzven potreba, da iščemo neumrljivost ("ljubezen je večna"), kajti v njej leži ta izvor resnične ljubezni do bližnjega. Iskanje pa se prične kot vzrok in vzpodbuda v nas samih kot Božanski pritisk. Brez te sile bi bili izgubljeni. Temu klicu pa se človek upira! Če bi sodobni človek to nesmiselno upiranje spoznal, bi dojel, da je poklican, da se vrne s "potovanja". Potem se ne bi več odvračal od svojih soljudi, ampak bi se naučil gledati nanje, kot na svoje bližnje, ki so na isti poti kot on sam.
Zrasla bi neizmerna ljubezen do bližnjega, ki ne bi potrebovala organizacij, temveč bi prihajala od znotraj iz src vseh tistih, ki bi sebe prepoznali kot izgubljene sinove in hčere ter se želeli vrniti.
lep dan tebi Titanic.
Miran.
Misel tedna
Prispeval/a: MATHEA dne torek, 26. april 2005 @ 21:45 CEST
mislim, da se resnično dober človek ne sprašuje kaj bo danes storil ... amapk živi ... in je enostaven, pozoren, spostljiv, ustregljiv, razumevajoč, nenasilen, in srečen sam s seboj :)
kaj je dobrega ta dan storil ... ni resnicno pomembno zanj, pomembno je , da je storil sve kar je lahko in kar je bilo prav ...
dobrota ni tisto kar mislimo, da moramo storiti - je tisto kar vemo, da moramo in to ni tezko
radi se imejmo !
kako banalne besede - a tako preprosto bi bilo :)
tako , samo nekaj misli ... ceprav je bilo vse to ze povedano :)
pozdravcek vsem !