Dragi Stojči,
ha, ha....domiselno in nadvse zvito. Praviš, da Ga ne poznam in da imam le informacijo o Njem. Glede trditve o informaciji se strinjam s teboj, kajti Sveto pismo je božanska informacija o Njem iz katere nenehno črpam.

Poznam pa ga do te mere kolikor mi to On dopušča, a vedno vem ali je v moji bližini, ali v mojem srcu On. V kolikor nisem siguren da gre za Njega, potem je dovolj izreči besedo:" Jezus Kristus aleluja!" Če je na delu prevara drugih sil, podoba ali prisotnost takoj izginejo. In velikokrat se v molitvi in tudi brez nje popolnoma zavedam kako čudovito se je zavedati, da Bog prav ta trenutek napolnjuje naša srca s notranjim veseljem. In nekoč sem se v takem osvobojenem trenutku zavedal, da tega ne počne zaradi naše dobrote, ali pravičnosti, ali našega žrtvovanja.

Odvisno je le od ene stvari, od naše vere v Gospoda Jezusa. Od vere, da se bo zgodilo to ali ono, če bo On tako hotel. Če je toast premalo popečen ali kava prevroča, je to njegova volja. Ko to začnemo zares verovati, se v našem življenju sprosti božanska moč. Res pa je, da sprejmemo Jezusa Kristusa kot svojega osebnega Odrešenika tako, da ga povabimo v svoje življenje. Ko po Sv.Duhu vstopi, takrat se duhovno ponovno rodimo. Z Bogom lahko komuniciramo samo v svojem duhu, zato se moramo ponovno roditi, da bi bili tako opremljeni za spoznavanje Boga. Če nismo ponovno rojeni, smo še vedno duhovno mrtvi.

Na tej točki mnogi zgrešijo. Vedo, da je Jezus Božanski Sin, ki je umrl za naše grehe. Vedo celo, da ta trenutek živi. Nikoli pa mu niso izročili svojega življenja in ga resnično povabili, da bi v njihovih srcih postal Gospod in Odrešitelj. Na tisoče ljudi se redno udeležuje slavljenja in vseh zunanjih oblik krščanstva, ne da bi v svojem življenju kdaj izkusili Kristusa. Izkušnja Kristusa pa ni več informacija o Njem, ampak vedenje stvari iz prve roke. Najboljši trikotnik spoznanja in hoje po poti je: Kristus - vera v Njega in mi. Vmes naj ne bo ničesar.
lep pozdrav od prijatelja
Mirana.

[ Odgovori na to | # ]