Spoznavaj uvidevati mir svojega srca,

znotraj svojega srca.

Um je kot kanjon, v katerem donijo glasovi sveta.

Lahko spremenimo donenje?
Ne.
Spremenimo lahko le glas.

Pa ga res lahko?

Nara Petrovič

Prvič si lahko ljubljen,
že ko začutiš toplo dlan,
ki ti pomaga na svet,
ko te objame naročje matere...
Ko te poboža življenje samo.

Toda prvič pa lahko ljubiš,
šele ko začneš zares rad
imeti samega sebe,
neglede na to, kdo si, kaj si...
Takrat te poboža večnost.

Tako kot bi tvojim očem zdaj ugajalo,
da bi videle široke, cvetoče pomladne travnike,
na katerih se še mlajše čebelice učijo
shranjevati med v svoje posodice,

Tako celemu tebi zdaj ugaja
prostor notranje svetlobe, ki ti
gnete krčne kite tvojega srca.

Igor Kononenko

Sri Nisargadatta Maharaj (1897-1981)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rodil se je v Bombayu v Indiji v revni družini. Dali so mu ime Maruti. Oče je delal kot služabnik v Bombayu, pozneje pa so se preselili v malo vasico Kandalgaon, kjer so živeli kot revni kmetje. Odrastel je skoraj brez izobrazbe. Kot otrok je pomagal pri kmečkih opravilih. Rad je pozorno poslušal religiozne pogovore, ki jih je vodil očetov prijatelj, brahmin (indijski duhovnik). Pri osemnajstih letih mu je umrl oče, in mati ni več mogla preživljati štiri sinove in dve hčeri. Starejši brat je odšel iskat delo v Bombay in Maruti mu je kmalu sledil. Sprva je delal kot pomočnik v uradu, pozneje pa je odprl majhno trgovino. Poročil se je in dobil sina ter tri hčere. Do 34. leta je živel običajno življenje, dokler ga prijatelj ni peljal na srečanje z duhovnim učiteljem Sri Sadgurujem Siddharameshwarjem Maharajem. Guru ga je naučil meditacije.

Zelo hitro je začel dobivati vizije in padati v trans. V njemu se je prebudila kozmična zavest in začel je iskati bistvo življenja kot Nisargadatta. Nekaj časa je živel še dvojno življenje. Ko je leta 1936 Siddaharameshwar umrl, je opustil posvetno življenje in postal berač. Romal je proti Himalaji, kmalu pa je spoznal nepomembnost takega romanja in se je vrnil. Spoznal je da večnega življenja ni potrebno iskati, saj ga že ima - dosegel je razsveljenje. Spet je prevzel skrbništvo nad družino, hkrati pa je ves prosti čas posvetil meditaciji in duhovnemu poučevanju. Na stotine učencev je prihajalo k njemu in pogovore so začeli zapisovati. Čeprav ni osnoval svojega ašrama, je njegov dom postal romarsko središče, v katerega so prihajali tudi mnogi tujci iz zahoda. Poučeval je vse do svoje fizične smrti.

Premožen moški se odloči, da se bo treba poročiti. Všeč so mu bile kar tri ženske, a se ni in ni mogel odločiti. Tako se odloči, da podari vsaki 5000$ in počaka, da vidi, kaj bodo one storile s tem denarjem.

Prva je odšla takoj v lepotilni salon, kjer si je uredila lase, telo, si nakupila nove obleke in se za tega moškega po najboljših močeh uredila. Rekla mu je, da je to storila, da bi mu bila čim bolj privlačna, saj ga tako zelo ljubi. Moški je bil impresioniran.

Druga je odšla v nakupovalni center, da bi moškemu kupila darila. Kupila mu je nove palice za golf, nove dodatke za računalnik, lepo in draga obleko. Dala mu je ta darila in rekla, da je denar potrošila zanj, saj ga tako zelo ljubi. Moški je bil ponovno impresioniran.

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom…

Pride čas, ko misli in čustva otopijo.
Pride čas, ko konec je poti in čas se ustavi.
Pride čas, ko ne veš ne kod ne kam.
Pride čas, ko se hiša iz kart sesuje.
Pride čas, ko srce in čustva bolijo.

Prišel je čas, najlepši čas v letu.
Prišel je čas, ko preštevam svoje pozitivnosti.
Prišel je čas, ko delam svoj obračun.
Prišel je čas, ko se oziram na prehojeno to pot.
Prišel je čas, ko nesebična ljubezen govori.

...je lahko strašansko strma, lahko nas pelje do cilja, pa vendar, ko pridemo do konca le ugotovimo, da konca ni.......

Pa vendar povedati znamo, da pot človeštva je ena pot truda skozi katerega prehaja čas odraščanja, ki koristi ob naši uri preroditve.

Zato še vedno se po domače reče: "Ko umremo, umremo učeno nevedni.." in potem se vprašajmo, kje je vrednota truda, kje je tisti čas, ko bomo odrasli spoznali smisel prijaznosti in nesovraštva.

O čem govori knjiga Babe ne tarnajo
s podnaslovom
Zgoščena modrost za sočne ženske
avtorice Jean Shinoda Bolen?

Postati 'baba' je za ženske najvišji notranji dosežek tretjega življenjskega obdobja.

Staranje in modrenje ne stopata z roko v roki. Baba ne postane modra, ker je stopila v menopavzo, baba stopi na pot modrosti, ko spozna, da tarnanje ne vodi nikamor, da tarnanje ovira njen duhovni in psihološki razvoj, zato se želi spremeniti.

Babe ne tarnajo – zato ne objokujejo preteklosti, ker vedo, da, kar je bilo, je bilo. Zdaj pa je, kar je. Zato si ponoči ne vrtijo filmov o preteklih dogodkih, ki jih ne morejo spremeniti, temveč mirno spijo.

Pred davnimi časi je živel moder, star kralj. Poklical je svoje modre može in jim rekel: "Želim, da se lotite raziskave in zame sestavite modrost vseh časov. Rad bi, da jo zvežete v knjigo za blagor prihodnjih generacij."

Odpravili so se v svet in se po dolgem času iskanja vrnili z dvanajstimi obsežnimi bukvami. Modri kralj jih je premeril in rekel: "Zaupam vam, da je v teh knjigah modrost vseh časov, toda zdaj so preobsežne; če modrosti ne strnete, je ljudje ne bodo marali brati."

Naslednjič so se vrnili z eno debelo knjigo in modri kralj je spet pripomnil: "Še vedno predolgo. Strnite."

D E S I D E R A T A

Ostani miren sredi hrupa in hitenja
in pomni, kakšen mir ti lahko da tišina.
Do drugih bodi neuklonljiv, vendar prijazen.
Svojo resnico izrekaj tiho, a jasno.
Prisluhni tudi drugim, celo topim in nevednim;
tudi oni imajo svojo zgodbo.

Ogibaj se glasnih in napadalnih ljudi,
saj vznemirjajo duha.
Če se boš primerljal z drugimi,
utegneš postati nečimrn ali zagrenjen;
kajti zmeraj bodo boljši ali slabši od tebe.
Raje se veseli ob svojih dosežkih in načrtih.

Ni večnosti brez ljubezni,
tako kot ni
življenja brez prijateljstva.

"Ljubezen moramo darovati.

In kaj je Ljubezen??

Darovanje."

Nimam staršev; saj nebo in Zemlja sta moja starša.
Nimam božanskih moči; saj poštenost je moja moč.
Nimam magičnih moči; saj je moja notranja moč moja magija.
Nimam ne življenja ne smrti; saj večnost je moje življenje in smrt.
Nimam načrtov; saj priložnosti so moj načrt.
Nimam čudežev; saj je pot moj čudež.
Nimam principov; saj sposobnost prilagajanja je moj princip.
Nimam prijateljev; spirit/duh je moj prijatelj.
Nimam sovražnikov; saj oddaljenost od sebe, nepozornost je moj sovražnik.
Nimam zaščite; saj dobrobit in poštenost sta moja zaščita.
Nisem močan; saj nepremičen duh mi daje moč.

Na Kitajskem je imel nosač vode dve veliki keramični posodi za vodo, ki sta viseli na palici, ki jo je nosil na ramenih. Ena posoda je bila poškodovana, medtem ko je bila druga popolna. Iz prve posode je curljala voda celo pot domov. Popolna posoda je bila ponosna na svoje delo, saj je v njej nosač prinesel domov veliko večjo količino vode kot v poškodovani, medtem ko je bilo poškodovano posodo sram.

Nekega dne je poškodovana posoda ogovorila svojega nosača: "Sram me je, ker ti ne morem služiti tako, kot bi si želela."
Na to je nosač odgovoril: "Si opazila, da rožice cvetijo le na tvoji strani in ne na stani posode, ki je popolna? To je zato tako, ker sem vedel za tvojo pomanjkljivost in sem posejal rožice na tvoji strani poti. Vsak dan si jih ti zalivala. Že dve leti nabiram in občudujem te čudovite cvetlice, ki mi prinašajo veselje. Če ne bi bila taka, kot si, me te cvetlice ne bi razveseljevale dan za dnem.

Vesela sem.
Vesela, ker spoznavam ljudi, ki me osrečujejo.
S čim sem si to zaslužila?
Vesela sem, ker vidim v vsakem človeku nekaj pozitivnega,
ki me napolni z energijo in nasmehom, radostjo in ljubeznijo.
Ljubezen čutim okrog mene.
Čutim, da me obdaja in da jo tudi sama oddajam
in druge obdarjam z nasmehom, s tisto malo iskrico v očeh.
Vesela sem, ker smo krasna bitja!
Veselje - podarjajmo ga – vsaj z nasmehom.