Piše: Igor Kononenko

Apolonij Tijanski (pribl. 2-98) grški filozof in modrec

Rodil se je v premožni družini v takratnem grškem mestu Tyana v Mali Aziji (ki danes spada pod Turčijo). Bil je lepe zunanjosti in je že kot otrok izstopal po odličnem spominu. Pri štirinajstih letih so ga poslali v šolo na jug v Tarsus, vendar se je razočaran preselil v grško mesto Aegae. Tu se je star šestnajst let srečal z učenji Pitagore – o višjih zakonih, o življenju v tišini, o skromnosti v prehranjevanju, o preprostosti pri oblačenju in posedovanju, o nesmrtnosti in reinkarnaciji ter o spoznavanju samega sebe. Apolonij je začutil poklicanost in se je do konca življenja podredil pitagorejskim principom. Postal je vegetarijanec, odpovedal se je tudi vsem usnjenim izdelkom ter alkoholnim pijačam. Pustil si je dolge lase.

Pet let je preživel v tišini in ni izgovoril niti besede, čeprav je bil pogosto tarča posmeha. Živel je v templju grškega boga medicine Aesculapiusa. V templju so duhovniki zdravili vernike z različnimi duhovnimi obredi. Kmalu je Apolonij zaslovel kot čudodelni zdravilec. Pri dvajsetih letih je nasledil veliko bogastvo, ki ga je večji del razdal, zase je obdržal skromno rento. Od takrat ni od nikogar sprejel denarja, čeprav so mu mnogi oboževalci ponujali velike vsote. Osvobojen od posvetnih navezanosti je začel potovati. V takratnih mestih in vaseh so bili templji bolj v okras, kot da bi služili pravi pobožnosti, in so se duhovni obredi sprevrgli v prestižne ceremonije brez prave duhovne vsebine.

Apolonij je na potovanjih deloval v različnih duhovnih skupinah, ki so se umaknile od sprevržene civilizacije in so živele v gozdovih in puščavah preprosto duhovno življenje. Poleg tega se je v mestnih templjih trudil obnoviti duhovne obrede in ponovno posvetiti svetišča. Čeprav je bil spoštovan, je še vedno iskal novih spoznanj. Duhovna žeja ga je gnala do Egipta in zatem naprej po nevarni in dolgotrajni poti vse do Indije, kjer se je učil od mnogih modrecev.

Ko se je vrnil, je nadaljeval s potovanji po celi Grčiji, Italiji in Španiji. Imel je veliko privržencev. Znan je bil po čudežnih ozdravitvah in jasnovidnosti, nekateri pa so mu pripisovali tudi čudežno moč obuditi mrtve, biti hkrati na več različnih mestih, kot tudi trenutne transportacije svojega telesa na poljubno oddaljeno mesto. Pomagal je revežem in bolnim. Poučeval je vsakogar, kdor je imel iskreno željo. Tudi mnogi politiki so ga prosili za nasvet. Zoperstavljal se je tiranom in spodbujal množice, da se borijo za svoje pravice. Večkrat je bil obsojen, a se je vsakič čudežno izognil kazni. Napisal je več knjig o znanosti, medicini in filozofiji, vendar so do danes ohranjeni samo fragmenti. Najverjetneje je umrl v Ephesusu, kjer je osnoval šolo. Njegova smrt je ostala zavita v skrivnost, saj je zatem, ko se je poslovil od učencev, preprosto izginil.

CITATI:

»Bog je tisti, ki ga imenujemo Prvi, ki je Eno in hkrati ločen od vseh in ki Mu kot podrejeni moramo biti hvaležni za vse.«

»Ker Bogovi vedo vse, mora tisti, ki stopi v tempelj, moliti takole: 'Dajte mi, Bogovi, kar mi gre!'«

»Dovolite mi, Bogovi, da imam malo in da ne potrebujem ničesar.«

»Molim, naj pravica vlada, naj bodo zakoni spoštovani, naj bodo modri revni in ostali bogati, toda iskreno!«

»Ne poseduješ ti svoje hiše, ampak tvoja hiša tebe.«

»Zlato, ki ga dobiš skozi solze (drugih), je slabo in črno.«

»Oponašanje naredi samo tisto, kar je videlo, toda domišljija ustvari, kar ni nikoli videla... Domišljija je najmočnejša sposobnost, ki nam pomaga, da se približamo resnici.«

»Najbolje bi bilo, da ne bi imeli nobenih predstav o Bogovih – um častilca lahko zase ustvari in oblikuje podobo tistega, ki ga časti, bolje kot katerakoli umetnost.«

»Jaz verjamem, da na noben drug način ne moremo kazati spoštovanja Božanskemu bitju in biti od vseh ljudi izbrani za njegovo naklonjenost in dobro voljo, kot da se odrečemo, da Bogu ponudimo kakršnokoli žrtev; Njemu ne smemo prižigati ognja ali mu obljubljati kakršnekoli predmete. Kajti On ne potrebuje ničesar, niti od bitij, ki so višja od nas.«

»S seboj (na poti) imam zmernost, pravico, vrlino, vzdržnost, srčnost in disciplino.«

»Vsa Zemlja je moja in imam pravico iti povsod po njej.«

»Divja zelišča, ki svobodno rasejo, so boljša kot tista, ki so s prisilo umetno vzgojena.«

»Ne hrani svojega dobrega obnašanja za konec, ampak začni z njim.«

»Oj Sonce, pospremi me na potovanjih tako daleč, kolikor je meni in tebi pri srcu, in naj spoznam dobre ljudi in naj nikoli ničesar ne slišim o slabih niti oni o meni.«

»Blagoslovljen si v svojem zakladu, če ceniš svoje prijatelje bolj kot zlato in srebro, kajti iz njih raste zate žetev blagoslovov.«

»Dokler ni um popolnoma miren, ti tudi oči ne bodo dovolile spati.«

»Možno je, da človek ne dela napak, toda samo plemenit človek bo priznal, da jih je delal.«

»Ne obstaja smrt, ampak samo zunanji videz, tako kot tudi ne obstaja nikogaršnje rojstvo. Sprememba od biti do postati se zdi kot rojstvo, in sprememba od postati do biti se zdi kot smrt – toda v resnici ni nihče nikoli rojen, niti nihče nikoli ne umre.«

»Celota postane del, in deli postanejo celota v Enosti vsega.«

»Posameznik je rojen s pomočjo staršev in ne od staršev, tako kot stvar, ki je ustvarjena s pomočjo zemlje, ni narejena iz nje.«

»Sprememba posameznika ni nič, kar bi bilo ustvarjeno z vidno okolico, ampak je sprememba v Eni stvari, ki je v vsakem posamezniku.«

»Najmogočenjša stvar je trden zakon. Najmogočnejši vladar je tisti, ki v prvi vrsti lahko vlada sebi.«

»Kako si lahko dovoliš, da želiš spremeniti, kar je bilo izvršeno z Božjo voljo? Če obstaja Zakon, in zares tudi obstaja, in je Bog tisti, ki ga je postavil, ga pravični človek ne bo želel spremeniti, kajti taka želja je sebičnost, nasprotna Zakonu.«

Učitelji modrosti 39

Učitelji modrosti 41