|  Nasilje... način človeške komunikacije.
Nasilje... način človeške zabave.
Nasilje... način človekovega delovanja.
Tisočletja konfliktov, uničevanja in vojn nas niso naučila ničesar. Še vedno počnemo natanko enake stvari, kot smo jih počeli v zori našega materialnega vzpona. Živimo in dihamo kulturo nasilja, ki se vsakodnevno odraža v medsebojnih odnosih. Ubijanje je del našega vsakdana, naše neodtuljive želje po svobodi.
Nasilje je prisotno domala povsod, kjer so prisotne človeške roke, ki to nasilje udejanjajo. Odnosi med predavatelji in slušatelji, odnosi med sodelavci v službah, odnosi med vojaki na bojiščih širom sveta. Nasilje prežema svet ljudi... nasilje, ki se napaja v neskončnem viru trpljenja - strahu, jezi in sovraštvu. Nasilje, ki se odraža v otroških očeh, ki poskušajo razumeti brezumni in povsem nelogični svet odraslih.
Kam nas pelje nasilje? Naša krvava, trpljenja polna zgodovina je naš edini, nepristranski razsodnik.
Se sprašujete, kdo smo in kam gremo? Bolje bo, da se vprašate, zakaj počnemo tako neizrekljive in strašne stvari svoji lastni – človeški vrsti... svojim bližnjim... svojim otrokom...
Čas je... za spremembe. Čas je za nov svet. Svet brez nasilja, svet brez nesmiselnega in nepotrebnega trpljenja.
Čas je... za tisočletje miru.
|
NE ZAMUDITE
Neskončni krog nasilja
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 6. april 2006 @ 13:03 CEST
Zakaj so ljudje nasilni, in kdaj se bo to končalo, sprašuješ Adam?!
Po mojem skromnem mnenju nikoli! Kajti nasilje izhaja iz vase zagledanega Ega, ki sam sebe smatra za središče vesolja. Kar ozri se malo okoli sebe, pa boš zagledal takih Egotov za eno malo morje. V večini pogovorov med ljudmi nenehno kar odmeva od jaz jaz jaz, moj, moja, moji, mene, meni ... skratka, neštetokrat boš slišal vse sklone in oblike zaimkov JAZ in MOJ....Kar prisluhni kateremukoli pogovoru med ljudmi, pa ti bo vse jasno.
Ker Ego izhaja iz sebe, smatra, da se morajo vsi ravnati po njem, ga upoštevati in ubogati. Če se to ne dogaja, postane jezen, razdražljiv, in v skrajnem primeru tudi nasilen. Tega pa je dandanes vedno več. Nekaj tega izhaja tudi iz vzgoje, kadar je otrok zasut z najrazličnejšimi dobrinami, ko starši vse naredijo namesto njega, ko ga občudujejo za vsako pasjo figo, ki jo naredi, pa se tak otrok zato upravičeno začne smatrati za središče vesolja. Ko dobi tekmeca (bratca, sestrico), postane ljubosumen, kar ga seveda vodi v nasilje do njiju, saj zaradi njiju ni več središče vesolja.
Pa oglej si kakšne vase zagledane šefiče, direktorčke, oblastnike, politike... - ti so poosebljeni Egoti. Če ne plešeš tako, kot ti piskajo, ti jo znajo še kako kruto zagosti. Vsak tvoj upor in oporekanje znajo zatreti v kali. Priznajo samo moč, ki je večja od njihove (zato vojne, revolucije, upori množic...).
Dolga in težka je pot od vase zagledanega Ega do brezpogojno ljubečega človeka. In ker je Ego navadno tudi len in površen, si izbere lažjo pot - pot najmanjšega odpora, ki pa je največkrat pot nasilja. Pot k nesebičnosti, razumevanju, ljubezni, priznavanju drugih kot enakovrednih sebi... pa je težka, boleča, dolgotrajna in strma. Kaj misliš, koliko ljudi se prostovoljno odloči za tako pot? In kakšni ljudje so to? Po mnenju Egotov gredo po taki poti lahko samo budale, idioti, brezvezniki...
Tako je to z nasiljem in z ljubeznijo do sočloveka, Adam! Žal!
Pozornost, ki posvečamo jo svojim soljudem,
odraža se na našem zdravju in počutju vsem.
Če nenehno v neki stvari pretiravate,
da v bistvu sploh za to stvar ne gre, spoznavate -
le potrebo po nadzoru uveljavljate!
Če se jezimo ali ne,
je stanje tako, kot pač je.
Zakaj naj zganjali bi histerijo -
pretvorimo bes raje v energijo
in z njo spreminjajmo stvari!
S tem nova moč se v nas rodi!
Vsakič, ko katero od pričakovanj
se ne uresniči,
razjeziš se, a težav imel bi manj,
če takoj pri priči
bi se zavedel, da življenje skladno
ni s pričakovanji,
zato ohrani raje glavo hladno
in se sprosti v banji!
Med tvojo srečo in srečo drugih ljudi
v bistvu pravzaprav sploh razlik nobenih ni!
Kadar svojo srečo ljudem še drugim daš,
da sreča je popolna, si lahko priznaš.
LP Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com