Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 6. julij 2003 @ 07:06 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: dr. France Susman
(5) Spoznajte svoje pravo sorodstvo, potem bo na Zemlji
nebeško.
1 "Jaz pa vam pravim, sinovi človekovi, spoštujte svojo Mater Zemljo in
izpolnjujte vse njene zakone, da boste dolgo živeli na tej zemlji,
2 in
spoštujte svojega nebeškega Očeta, da boste lahko podedovali večno življenje na
nebu.
3 Zakaj nebeški Oče je stokrat večji od vseh očetov po semenu in
krvi; Mati Zemlja pa je največja vseh mater po mesu.
4 V očeh nebeškega
Očeta in njegove Matere Zemlje pa je sin človekov še mnogo ljubši kot more biti
v očeh svojega očeta po semenu in krvi in v očeh svoje matere po mesu.
5
In neskončno večje vrednosti je tudi dediščina vašega nebeškega Očeta in vaše
Matere Zemlje: kraljestvo življenja, tako zemeljsko kot nebeško - najljubša
dediščina od vseh, ki bi jih mogli zapustiti očetje po semenu in krvi in matere
po mesu.
sreda, 2. julij 2003 @ 06:35 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: dr. France Susman
(4) Prenovite se: očistite se s postom - in pomagali vam bodo angeli
zraka, vode in sonca.
1 "Prenovite se in postite se; kajti resnično, povem vam, satana in njegovih
zlih dejstev se lahko znebite le s postom in molitvijo.
2 Pojdite in
postite se na samem in ne dovolite nikomur, da bi videl vaše postenje. Živi Bog
ga bo videl in velika bo vaša nagrada.
3 Postite se tako dolgo, dokler
vas Belcebub z vsemi svojimi zlemi duhovi ne zapusti in dokler ne pridejo vsi
angeli naše Matere Zemlje in vam služijo.
4 Kajti resnično, povem vam, če
se ne boste postili, ne boste nikoli osvobojeni satanove moči in bolezni, ki
prihajajo od njega.
torek, 1. julij 2003 @ 06:19 CEST
Uporabnik: Pozitivke
dr. France Susman
PRIJATELJEV NE JEMO
Zakaj se idoli množic odvračajo od krvave prehrane?
Plutarh, filozof in zgodovinar
"Sprašuješ, kaj je Pitagora nagnilo, da ni jedel mesa. Jaz pa te sprašujem, kakšen pogum je moral imeti človek, ki je kot prvi vtaknil v usta krvavi kos mesa in ko je s svojimi zobmi zmlel kosti mrtve živali in splavljal po svojem goltancu mrtva telesa, trupla, ki so še trenutek prej meketala, mukala, skakala in gledala. Kako je mogla njegova roka občutljivemu bitju poriniti nož v srce in kako so mogle njegove oči prenesti umor? Kako je mogel gledati kako so ubogo, nebogljeno bitje zaklali, dali iz kože in razkosali? Kako je mogel prenesti pogled na še trzajoče meso? Ali mu ne bi moralo postati slabo ob tem vonju? Se mu ni gnusilo in se ni čutil zavrtega, odbitega in zgroženega, ko je rovaril po ranah in ko je moral odstranjevati iz svojih rok lepljivo, črno, strjeno kri? Če se je zvijala na tleh odrta koza. Meso je še na ražnju davilo boleče tožbe. Človek je to vtaknil v usta z grozo, srhom. Še dolgo mu je zvenelo v ušesih stokanje. Prav to je bilo, kar je moral človek misliti in čutiti, ko se je prvič opogumil, da je opravil prvič tako gostijo, ko je bil lačen, ko je prvič imel poželenje po živem bitju, ko se je hotel nahraniti z živaljo, ki se je še pasla in ko je premišljeval, kako bo ovco, ki mu je še lizala roko, zadavil, razkosal in skuhal.
ponedeljek, 30. junij 2003 @ 06:30 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: dr. France Susman
3) Ne v vaših spisih, v vsem, kar živi, je zapisan Zakon.
1 Vsi, ki so bili zbrani okrog njega, so poslušali njegove besede z
začudenjem; kajti iz njih je vela moč in učil je povsem drugače kot duhovniki in
pismouki.
2 In čeprav je bilo sonce že zašlo, se niso vrnili na
svoje domove.
3 Posedli so okrog Jezusa in ga vprašali: "Učitelj, kateri so zakoni življenja? Ostani še malo z nami in nas pouči. Radi
bi slišali tvoj nauk, da bomo znali ubirati zakonita pota."
4 Jezus
je sedel v njihovo sredo in rekel: "Resnično, povem vam, nihče ne more biti
srečen, če ne izpolnjuje Zakona."
5 Oni pa so odgovorili: "Izpolnjujemo zapovedi, ki nam jih je dal Mojzes, naš zakonodajalec, in kakor so
zapisani v naših svetih spisih."
6 Jezus je odvrnil: "Ne iščite
Zakona v svojih svetih spisih, kajti življenje je zakon, Pismo samo je
mrtvo.
7 Resnično, povem vam, Mojzes ni prejel od Boga zapisanih zakonov,
temveč živo besedo.
8 Zakon je živa beseda živega Boga, dana živim
prerokom za žive ljudi.
9 V vsem, kar živi, je zapisan zakon. Našli ga
boste v travi, drevesu in reki, v gorah, pticah na nebu in v ribah jezer in
morij - toda iščite ga predvsem v sebi.
sobota, 28. junij 2003 @ 06:26 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: dr. France Susman
(2) Vir vsega zla, ki preži v telesu vsakega sina
človekovega.
1 "Kajti resnično, povem vam, nešteto zlega in nevarnosti preži na sina
človekovega.
2 Belcebub, knez vseh zlih duhov, vir vsega zla, preži v
telesu vsakega sina človekovega.
3 On je vir smrti, gospodar vseh nadlog,
ki v dopadljivi preobleki skuša zapeljati sina človekovega.
4 Obljublja
bogastvo, moč in prelestne palače, oblačila iz zlata in srebra, številno
služinčad, obilico vseh reči,
5 obljublja ugled in slavo, čutne užitke in
blagostanje, razsipno obložene mize in napolnjene kozarce, razuzdano življenje,
lenarjenje brezdelnih dni. In vsakogar zapeljuje s tistim, po čemer njegovo srce
najbolj hrepeni.
6 In tistega dne, ko sinovi človekovi postanejo sužnji
vseh teh nečimrnosti in gnusob, jim kot plačilo zase iztrga vse, kar jim je dala
Mati Zemlja v tolikšni obilici.
7 Vzame jim njihov dih, njihovo kri,
njihove kosti, njihovo meso, njihovo drobovje, njihove oči in ušesa.
petek, 27. junij 2003 @ 07:03 CEST
Uporabnik: stojči
Prem Rawat Maharaji:
S tem Samospoznajem se lahko okoristi vsako človeško bitje na obličju te zemlje.
Neglede na to, kako nepomembni bi lahko bili njihovi razlogi v tem Spoznanju, poslušanje o njem, jim lahko koristi.
Če so navdušenci, ali samo delno zainteresirani, bi se vsi lahko z njim okoristili.
Vsakdo lahko postane del te čudovite čarobnosti,
če ima to Spoznanje že petnajst let, ali samo mesec dni.
Za mene ni razlike med novim in starim,
vse kar je, je ta stvarnost, ki prihaja iz srca.
In to je to, za to se pri tej čarobnosti gre.
Torej storimo to, in storimo to skupaj:
Naredimo to razliko, ki je lahko storjena.
Ker, če tega ne bomo storili mi, kdo bo to storil?
Naredi jo, za to življenje, naredi jo, za to srce.
V tem boju, da bi se osvobodili, ni nobenih herojev.
To je osebna odločitev, to je oseben sijajen uspeh.
Da sebe osvobodimo teh verig, ki nas vežejo,
ki nas zasužnjujejo, da se osvobodimo konceptov,
ki jih ne potrebujemo.
Tukaj veter piha sveže in jaz hočem biti del tega.
Hočem razviti jadra, hočem biti s svojim vetrom,
nočem samo sedeti nekje zadaj in reči:
»Bil sem tam in sem to opravil«
In če so kake omejitve, potem smo mi sami tisti,
ki smo si jih namestili. One niso potrebne.
Ali mi lahko povzročimo to razliko?
Da, seveda lahko.
Izvleček iz Prem Rawatovega govora v Manchestru 11. julija 1999
sreda, 25. junij 2003 @ 06:25 CEST
Uporabnik: ten-nej
D. T. Suzuki
V zgodovini Zena je najpomembnejša osebnost Yeno (Hui-neng, 638-713), šesti patriarh Zenovske ločine na Kitajskem. Pravzaprav je on ustanovitelj Zena, ločenega od ostalih budističnih ločin, ki so takrat obstajale na Kitajskem. Norma, ki jo je postavil kot resnični izraz Zena, je ta pesem:
Resnična modrost (Bodhi) ni kakor drevo;
Lesketanje ogledala nikjer ne sije:
Kakor tukaj ni ničesar od začetka,
kje se prah sam sebe pobira?
To je bilo napisano v odgovor na pesem, katero je spesnil nek Zen menih, ki je trdil, da je razumel vero v njeni čistosti. Njegovi verzi tečejo tako:
To telo je Bodhi-drevo;
Duša je kakor lesketajoče se ogledalo;
Pazite, da bo vedno čista,
In ne pustite nobenemu prahu,
da bi se nabral na njej.
Oba sta bila učenca petega patriarha Gonina (Hung-jen, umrl 675); in on je presodil, da je Yeno pravilno dojel duh Zena ter, da je vreden, da nosi njegovo ogrinjalo in njegovo skodelico kot njegov pravi naslednik v Zenu. To mojstrovo prepoznanje pomembnosti prve Yenove pesmi, jo označuje kot ortodoksen izraz Zenovske vere. Ker se jim zdi, da izraža duha neobstoja, veliko ljudi obravnava Zen kakor, da zagovarja nihilizem. Moj namen je zavrnitev tega.
Res je, da obstaja veliko odlomkov v Zen literaturi, ki so lahko razumljeni v smislu prenašanja nihilističnega nauka; na primer, teorija sunyate (praznine). Celo med učenjaki, ki so s splošnim učenjem mahayana budizma dobro seznanjeni, je nekaj takih, ki se še vedno oprijemajo mišljenja, da je Zen praktična uporaba »Sanron« (san-lun) filozofije, znane tudi kot madhyamika šola. Za njenega ustanovitelja je razglašen Nagarjuna in ker so mahayana sutre uvrščene pod poglavje Prajnaparamite, razlagajo bolj ali manj podobna stališča. Filozofija te šole je včasih označena kot nauk Prajne. Zen potemtakem, mislijo, praktično spada v ta razred; z drugimi besedami, temeljna značilnost Zena naj bi bila podpiranje Sunjata sistema.
torek, 24. junij 2003 @ 06:45 CEST
Uporabnik: Pozitivke
dr. France Susman
PRIJATELJEV NE JEMO
Zakaj se idoli množic odvračajo od krvave prehrane?
Michael Jackson, pevec "Sam posedujem veliko živali in imam jih
nadvse rad, le kako naj potem jem njihovo meso? Od svojega 20 leta starosti se
nisem dotaknil mesa."
Franz Kafka, dunajski Žid, slaven pisatelj "Sedaj vas lahko v miru
ogledujem; ne jem vas več," (je dejal, ko si je ogledoval ribe v akvariju).
Manfred Kyber, pisatelj, v izbranem jeziku zelo lepo pisal o
živalih "Ubijanje dela človeka samega po sebi grobega, prav tako pa tudi
ravnodušnost do trpljenja živali, in zgolj uživanje mesa dela človeka neumnega
in grobega. Uživanje mesa je povezano ponavadi tudi s povečanim uživanjem
alkohola. Alkohol in uživanje mesa vlečeta človeka v nizkotnost in ga delata
nesprejemljivega za finejše vibracije v kozmosu, kakor tudi v njem samem. In
če pogledamo na to stvar iz kakega drugega zornega kota,(kar pa zahodno
mišljenje težko dojema), zato pa ni nič manj realno. Množični umori in mučenje
živali imajo v duhovnem smislu posledice tudi za povzročitelje."
Leonardo da Vinci - univerzalni genij, slikar, kipar, arhitekt,
naravoslovec in tehnik "Resnično, človek je kralj divjih zveri, kajti s
svojo zverinskostjo prekaša vse druge. Živimo od smrti drugih. Pokopališča smo.
Od najnežnejšega otroštva se mi je uporaba mesa gnusila in čas bo prišel, ko
bodo ljudje gledali na umor živali zviška, kakor sedaj gledajo na umor ljudi."
(To je prerokoval pred 400 leti, sedaj verjamemo, da se bo njegova vizija
uresničila.)
Madonna, pevka "Že 15 let živim brez mesa. Sem proti mučenju
živali in smatram, da je uživanje mesa nepotrebno. Človek dobi dovolj beljakovin
v vegetarijanski prehrani."
Linda Mc Cartney, glasbenica "Pomislite kako dolgo je trajalo, da
se je politični sistem mnogih držav spremenil in da je prišlo do volilne pravice
žena. Kako dolgo je trajalo, da je bilo odpravljeno suženjstvo. Bil je čas, ko
je večina civiliziranega sveta vse to smatrala za sprejemljivo. In potem so
sprevideli, da je bilo napačno. Mislim, da se bo isto zgodilo z uživanjem
živali. Upam, da bo prišel dan, ko bo svet gledal nazaj in rekel: Kako smo mogli
jesti živali? Le kako smo mogli to delati?"
četrtek, 19. junij 2003 @ 06:53 CEST
Uporabnik: Pozitivke
dr. France Susman
Knjiga Oahspe je prvič izšla leta 1882 v Londonu in New Yorku. Londonska izdaja iz leta 1975 obsega 904 strani.
Angelske inteligence so knjigo napisale prek rok newyorškega zobozdravnika J.B.Newbrougha(1828-1891). Njegovi znanci so pripovedovali, da je bil mož izrednega značaja in da je imel zelo pomembne sposobnosti inspiracije in jasnovidnosti. Svoje sposobnosti je izpopolnjeval, dokler niso prišle do vrhunca leta 1881, ko je prek njega zagledala luč tega sveta knjiga Oahspe.
Kar na lepem so njegove roke avtomatično pisale, kadar jih je le položil na mizo, zato je najprej na dolgih potovanjih preučil čez 200 spiritualističnih medijev in do leta 1870 prišel do prepričanja o pomembnosti spritualizma (religija, ki se znanstveno ubada z komuniciranjem s pokojnimi in z višjimi svetovi) za rešitev človeštva.
sreda, 18. junij 2003 @ 06:33 CEST
Uporabnik: ten-nej
D. T. Suzuki
V Zenu dobimo izkristalizirano vso filozofijo vzhoda, vendar naj ne bi tega jemali kakor da je Zen filozofija v navadnem pomenu besede. Zen nedvomno ni sistem, utemeljen na logiki in analizi. Če je karkoli takega, je popolno nasprotje logike, s katero mislim dualistični način mišljenja. Lahko obstaja intelektualni element v Zenu, saj je Zen celoten um in v njem odkrijemo zelo veliko stvari; toda um ni sestavljena stvar, katero bi lahko delili na toliko zmožnosti, da ne bi po koncu razčlenjevanja ostalo v ozadju ničesar več.
Zen nas ne more naučiti ničesar v smislu intelektualne analize; niti nima nobene zbirke naukov, ki bi bili vsiljeni njegovim pristašem. V tem pogledu je Zen, če hočete tako reči, precej kaotičen. Najbrž imajo pristaši Zena lahko zbirke naukov, vendar jih imajo na svojo lastno odgovornost in za svoje lastno dobro; svoje resničnosti nauki ne dolgujejo Zenu. Zato v Zenu ni svetih knjig ali dogmatičnih pravil, niti ni nekih simbolnih formul, skozi katere bi lahko dosegli dostop v smisel Zena.
Če me potemtakem vprašajo, kaj uči Zen, bom odgovoril, da Zen ne uči ničesar. Kakršnikoli nauki so v Zenu, pridejo ven v posameznikovem lastnem duhu. Mi učimo sami sebe; Zen nam samo kaže pot. Razen, če ni kazanje učenje, potem zagotovo v Zenu ni ničesar, kar bi bilo namenoma postavljeno kot njegovi glavni nauk ali kot njegova temeljna filozofija.
sreda, 18. junij 2003 @ 05:03 CEST
Uporabnik: Petra
Ali pravzaprav sploh obstajajo? Ali lahko sploh naredite napako? Ali lahko sprejmete odločitev, ki negativno vpliva na vaš duhovni razvoj? (Če berete ta članek in se sprašujete o tem vprašanju, je odgovor NE.)
Na splošno bi za napako označil sledenje strahu namesto Ljubezni. Da ne tvegate tega, kar se je ustvarilo pred vami, za vašo rast. Raje ste na varnem in tako se držite domačnosti starega sveta, za varnost vašega ega. Z drugimi besedami, padli ste na sprejemnih izpitih.
V svojem raziskovanju resnice, prebujenja in božanstva nisem hotel verjeti, da napake sploh obstajajo. Več ali manj sem deloval pod predpostavko, da tudi če naredim »napako«, bo vsa moja rast, kot posledica te napake, nevtralizirala to napako in jo izničila.
S perspektive zavesti in rasti je to res, vendar je to realnost paradoksa, kajti še vedno lahko naredite napako. Seveda, včasih odkrijete, da je nekaj, kar ste smatrali za napako, ravno nasprotje tega. Sedaj pa raziščimo možnost alternativne realnosti, kjer bi lahko sprejeli drugačno odločitev, reagirali na drug način, lahko bi izbrali božanstvo namesto zanikanja. To je edina resnična napaka, zanikanje božanstva. In dokler se nekdo ne prebudi, tudi to ni napaka ampak popolnost, še en paradoks.
torek, 17. junij 2003 @ 06:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
dr. France Susman
PRIJATELJEV NE JEMO
Zakaj se idoli množic odvračajo od krvave prehrane?
S kulturo
srca se stopnjuje tudi kultura hrane. Kultura pomeni zavestno, preudarjeno
ravnanje na človeškem področju. Pravijo, da se človečnost začne pri živali, pri
odnosu do živali. "Kakršen je kak narod do živali, taki so njegovi člani med
seboj" (Gandhi). "Dokler se bomo prehranjevali iz klavnic, se bomo klali
med sabo." (Tolstoj). Religija se začne, kjer se konča z ubijanjem. Cerkev
je izdala živali. Izgnali smo jih iz raja in nočemo, da pridejo nazaj.
Rasizem pravi: ker imaš drugačno barvo kože, te lahko naredim za
sužnja. Seksist pravi: ker si ženska, ne smeš k volitvam. Zvrstist pravi: ker si žival, te lahko zaprem v živalski vrt, delam
poskuse na tebi, ali te ubijem in požrem.
Vsi trije so logično in etično na
isti ravni. Živali ne potrebujejo nove morale ali etike. Dovolj je, da živali ne
izključujemo iz naših pravil obnašanja. Plutarh: "Za grižljaj mesa kratimo
živalim sonce, luč in del življenja in časa."
torek, 10. junij 2003 @ 06:08 CEST
Uporabnik: vesna3
Anita&Marko Klasinc:
ŠAMBALA SEDAJ TUDI V SLOVENIJI!
Šambala je obljubljen kraj. Poznajo ga Vzhodna duhovna izročila. V Zahodni ezoteriki Šambala velja za upravo našega planeta.
Nekateri menijo, da je Šambala postavljena v prostor puščave Gobi, ki je nekoč bila prekrasno morje. Tam obstaja na ravni bivanja, ki ni dosegljiva običajnim telesnim zaznavam, temveč energijskemu zaznavanju. Podobno kakor Belo bratstvo na območju Himalaje.
Duhovni poznavalci Šambalo raje doživljajo kot stanje zavesti, s katerim se lahko vsakdo poveže kjerkoli in kadarkoli. Šambala je podobna našim predstavam o nebesih, zato je sporazumevanje z njenimi prebivalci eno najvznemirljivejših življenjskih doživetij.
KAJ JE RES?
Mnogi duhovni raziskovalci poročajo, da pot vase ni tako osamljeno početje, kot se zdi na prvi pogled. Nasprotno, naše misli in čustva tvorijo barvit svet občutkov in zaznav, ki zahtevajo našo pozornost. V njih se lahko celo izgubimo in ne zmoremo več vzdrževati potrebnega stika s svetom vsakdanjih človeških obvez. Odplavamo v svoje predstave in si v njih zgradimo svoj, vzporeden svet, ki je veliko prijetnejši.
V tem pogledu se vsakršno podajanje v nedokazljive svetove zdi utopija, ki naj izpolni praznino našega vsakdana. Nebesa postanejo tolažba za naše trpljenje, pekel svarilo našim pohlepnim strastem. Zato veliko ljudi meni, da je vse, kar ni dosegljivo telesnim čutilom, najverjetneje izmišljeno.
četrtek, 5. junij 2003 @ 06:09 CEST
Uporabnik: ana
Gospa Marija piše takole:
Ko sem bila majhna, so mi kakor mnogim drugim otrokom, pripovedovali o Angelih kot o dobrih duhovnih bitjih, ki varujejo otroke in pomagajo ljudem.
V kasnejših letih sem se dostikrat z nostalgijo spominjala na to, ampak bolj kot na neko lepo pravljico, Angeli pa so mi ostali v spominu kot pravljična bitja, ki v realnosti seveda ne obstajajo, je pa lepo o njih pripovedovati otrokom v pravljicah za lahko noč.
Tako nekako sem jih doživljala in razumela vse dotlej, dokler niso prišla leta osebnega in duhovnega zorenja in se mi je (skoraj) vse v šolah naučeno postavilo na glavo in sem sama začela odstirati tančice neznanega v bližnjem in daljnem, vidnem in nevidnem stvarstvu. Vse dokler se mi v življenju niso začele dogajati stvari in dogodki, v katerih mi je bila nudena tolikšna pomoč v najrazličnejših življenjskih situacijah (teh zgodb pa je bilo toliko, da bi lahko o njih napisala cel roman!), da bi bilo to, da bi ob vsem samo lahkotno zamahnila z roko in rekla:«No, imela sem pač srečo!« ne le dokaz popolne intelektualne omejenosti, ki ne priznava ničesar izven plotov materialnosti, ampak tudi žalitev tiste velike Božanske ljubezni ali Milosti, ki nam je vsem v takšni ali drugačni obliki dana, pa je mi, v svoji relativni razumski in duhovni nerazvitosti ne le ne prepoznamo, ampak je v svoji naduti, nehvaležni samozadostnosti tudi ne pripoznamo. Vse po vrsti pripisujemo bodisi lastnim zaslugam ali pa še bolj preprosto – naključju.
torek, 3. junij 2003 @ 06:34 CEST
Uporabnik: ten-nej
Budizem je v teku svojega razvoja dovršil obliko, ki se od tako imenovanega primitivnega ali izvornega tipa tako razlikuje, da lahko upravičeno poudarimo njegovo historično delitev na dve šoli, Hinajana in Mahajana oziroma Veliki voz in Mali voz odrešitve. Pravzaprav Mahajana z vsemi svojimi različnimi formulacijami, ni nič drugega, kakor razvita oblika budizma, ki zasleduje svojo končno avtoriteto, indijskega ustanovitelja, velikega Budo Sakyamunija. Ko je bila ta razvita oblika Mahajane prinesena na Kitajsko in nato na Japonsko, je v teh državah dosegla svoj nadaljnji razvoj. Za ta dosežek so nedvomno zaslužni Kitajski in Japonski budistični voditelji, ki so znali načela svoje vere prilagoditi religioznim potrebam ljudi ter nenehno spreminjajočim se pogojem življenja. In to izpopolnjevanje in prilagajanje na njihovi strani je razliko med Mahajano in njenim bolj primitivnim tipom, ki je obstajal že prej, še poglobilo. Sedaj za Mahajano lahko rečeno, da, vsaj površinsko, ne prikazuje teh potez, ki najbolj jasno označujejo izvorni budizem.
Obstajajo nekateri, ki pravijo, da ta veja budizma v resnici ni pravi budizem, v smislu, kot je zadnji pogosto razumljen. Vendar pa je moje mnenje naslednje: vse, kar ima v sebi življenje je organizem in v sami naravi organizma je, da nikdar ne ostane na isti stopnji obstajanja. Želod je celo kot mlad hrastov poganjek, ki je pravkar prišel iz svoje zaščitne lupine, precej drugačen od polno zraslega drevesa, ki je tako velikansko in se veličastno dviga v nebo. Toda skozi te različne stopnje spreminjanja, obstajajo stalnost rasti in nezmotljivi znaki identitete, iz katerih lahko vemo, da je ena in ista rastlina prehajala skozi mnogo stopenj postajanja. Tako imenovani primitivni budizem je seme, iz katerega je nastal daljno-vzhodni budizem z obljubo nadaljnje rasti. Učenjaki lahko govorijo o zgodovinskem budizmu, toda moj namen tukaj je, videti budizem, ne samo v njegovem zgodovinskem razvoju, ampak s stališča budizma, kot še vedno življenjsko nas zadevajočega, kakor pospešujoče duhovne moči daljnega vzhoda.
četrtek, 15. maj 2003 @ 05:55 CEST
Uporabnik: Petra
Ta beseda se je vedno uporabljala v slabšalni obliki.
npr.
Nehaj sanjariti, postavi se v realnost.
ali
Ah, on je samo sanjač, nikoli ne bo zmogel narediti tega.
Take izjave dajejo ljudje, ki živijo v trenutnem svetu in se niti ne želijo nikamor premakniti. Oni nas učijo njihova pravila in kako so stvari urejene v svetu, po njihovo. Hkrati so to tudi ljudje, ki nočejo sprememb v svetu. Po njihovo je vse urejeno in konkretno. Vse variacije ali spremembe ogrožajo njihovo znanje, ki je do takrat veljalo za edino pravo.
Brata Wright in tudi ostali so leteli po zraku že 6 let pred njunim 'prvim' letom v Kittyhawku, ki je uradno priznan za prvi let. Kajti pred tem je bilo dobro znano, znanstveno dejstvo, da človek pač ne more leteti in kdorkoli je trdil nasprotno, je bil pač sanjač, ki ni v stiku z realnostjo. Šele peticija predsedniku ZDA je prepričala znanstvenike, da so to dejstvo sprejeli v uveljavljeno znanost.
sobota, 3. maj 2003 @ 07:49 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Sanje in realnost
Več let, potem ko je kardinal Karl Wojtiła sanjal svoje sanje in postal 16.10.1978 papež Janez Pavel II, je (večkrat) romal v Assisi, rojstni kraj svetega Frančiška. V poslanici sprave, ki jo je tam izrekel, je spregovoril o svetnikovi ljubezni do živalskih kakor tudi do človeških bitij. To vseobsegajočo ljubezen je imenoval pričakovanje kraljestva miru, kot ga je opisal v svoji viziji prerok Izaija; svet, v katerem bodo vse božje stvaritve živele v miru med sabo. Papež je še rekel, da gre posebna skrb ne samo ljudem, ampak tudi živalim in naravi na splošno, kar je pokazal sveti Frančišek, zvest odmev ljubezni; s to ljubeznijo je Bog na začetku izgovoril svoj 'fiat', s katerim jih je ustvaril. In papež je v Assisiju dodal: "Mi vsi smo poklicani k takim dejanjem". Kdor bere to izjavo, je lahko presenečen, da je v njih izražena tako velika skrb za druge božje stvaritve. Lahko smo presenečeni, da papež govori o življenju živali kot izraz božje ljubezni: gre za življenja, ki zahtevajo našo "prav posebno skrb".
sreda, 30. april 2003 @ 13:23 CEST
Uporabnik: Devi
Siniša Knežević
Kdo je Učitelj za nas, kako Ga najti?
Učitelj kaže pot, kaže pravilno smer s svojim zgledom, vendar ni naš obešalnik ali opora. Od Učenca se ne pričakuje sledenja, temveč osamosvojitev, najdenje lastne veličine in moči. Metode učenja in poučevanja so lahko različne, od blagih do zelo grobega prikaza iluzij. Pogosto pri tem ni potrebno niti poznati Učitelja, niti vedeti da je določena oseba naš Učitelj. Učitelju na fizičnem nivoju ni potrebno biti Učitelj v svoji polni veličini, lahko je samo nek Njegov aspekt, ki ga v določeni situaciji ali osebi prepoznamo, ker nas takrat iz temeljev spremeni in spremeni naše poglede na svet. Nekdo lahko v večji ali manjši meri utelesi določene lastnosti notranjega Učitelja tako, da se mora skozi življenje znajti na različne načine.
Tisti, ki si je ustvaril notranjega Učitelja v večji meri, bo živel samo to, kar ga poučuje in za njega bo pojem "zaslužiti za življenje" na klasičen način predstavljal izgubo energije in odklon od klica. No, od nečesa je treba živeti, zato Ga učenci obdarujejo po tem, kolikor jim pomeni. Zato nimajo prav tisti, ki negirajo denar v duhovnosti. Sporno je samo zahtevanje denarja, ko je nekaj vnaprej določeno z neko ceno ali protiuslugo. To ostaja na Učencu, da odloči, koliko mu kaj pomeni v življenju; bo dal več za iluzijo ali za svobodo, ki jo uči Učitelj. Učitelj v fizični obliki je tukaj tudi zato, ker bo večina slišala marsikaj od "notranjega glasu"; od eha ega do raznih tvorb lastne zavesti te On vodi do tega, da bo Tisti pravi znotraj tudi tisti zunaj.
sobota, 26. april 2003 @ 07:44 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Biografu Gronowiczu je Janez Pavel II zaupal sanje, ki bi lahko imele
pomembno vlogo pri spreminjanju sveta na bolje. Toda - v sanjah ni mogel
govoriti, da bi pomagal mucki z mladiči, ki so jo vsi preganjali od vrat, ko je
v strašnem snegu v New Yorku iskala zavetišče. Kdo bo spregovoril? Papež ni
mogel in ne more, čeprav bi morda rad. Ali časopisi lahko objavijo njegove
sanje?
Knjiga God's Broker - Božji agent je izšla že v daljnem letu 1984,
potem ko je avtor, Američan, poljskega izvora, Antoni Gronowicz, imel 200 ur
pogovorov s papežem. Pogovori so se začeli leta 1979 v papeževih sobanah in so
trajali dve leti. Avtor je bil že preje v stiku z mnogimi visokimi cerkvenimi
dostojanstveniki. V uvodu v knjigo pripoveduje, kako je obšel vatikansko
birokracijo in prihajal naravnost v papežev apartma. "Kardinal Štefan Wyszyński
(1901-1981), primas Poljske, me je predstavil papežu, seznanil me je z
vatikanskimi krogi in prepričal je Svetega očeta, da je obšel vatikansko državno
tajništvo in me sprejemal na privatne intervjuje".
Knjiga nosi podnaslov "Življenje papeža Janeza Pavla II, z njegovimi
lastnimi besedami" in ima za vsebino spomine od časov, ko je Karol Wojtiła
kot mladenič živel pod nacistično okupacijo Poljske, do njegovih razmišljanj o
socialni pravičnosti, teologiji in cerkvenem nauku. In sredi teh skrbi, ki so
osredotočene na človeka, avtor posveti štiri strani papeževim sanjam, v katerih
igra on sam pomembno vlogo; gre pa za brezdomno mačko.
nedelja, 20. april 2003 @ 08:24 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Sveto pismo ukazuje klavne daritve,
Bog jih v Svetem pismu strogo prepoveduje
Dandanes se nikjer ne soočamo s stvarnostjo religije žrtvovanja. Našim modernim možganom izrazi, kot "najsvetejše - holy of holies" in "Gospodov oltar" prikličejo neko vrsto starodavne božje družbe, v kateri duhovščina služi Gospodu v Njegovem svetišču. Tempelj pa je bil predvsem klavnica in lanena oblačila duhovnikov so bila omadeževana s krvjo njihovih žrtev. Izrazi, kot "Gospodov oltar" zatemnjujejo dejstvo, da je tu govora o morjenju in klanju nemočnih žrtev - v božjem imenu. Sedaj, po skoraj 2000 letih po pokončanju tega krvavega bogoslužja, ko je bil 9. septembra 70 porušen jeruzalemski tempelj, je še veliko Judov in kristjanov, ki delujejo in molijo za njegovo obnovo. Pri njih se ne pojavi misel ali sočutje do množičnega pobijanja živali, ki bi bile tam žrtvovane v božjem imenu. V uradnem obredniku bi sicer bilo nakazano, da morda le ni prav, kar so delali in hočejo delati, ko predpis pravi: "Potem pa duhovnik udari z nožem v vrat žrtve - sicer ubija, ampak to je Bog ukazal". Pač verujejo, da je to nek skrivnostni božji načrt, ki ga mi nikoli ne bomo mogli doumeti.