NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Veljaki o nekrvavi prehrani (3)   
    torek, 1. julij 2003 @ 06:19 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Duhovna rast

    dr. France Susman

    PRIJATELJEV NE JEMO

    Zakaj se idoli množic odvračajo od krvave prehrane?



    Plutarh, filozof in zgodovinar
    "Sprašuješ, kaj je Pitagora nagnilo, da ni jedel mesa. Jaz pa te sprašujem, kakšen pogum je moral imeti človek, ki je kot prvi vtaknil v usta krvavi kos mesa in ko je s svojimi zobmi zmlel kosti mrtve živali in splavljal po svojem goltancu mrtva telesa, trupla, ki so še trenutek prej meketala, mukala, skakala in gledala. Kako je mogla njegova roka občutljivemu bitju poriniti nož v srce in kako so mogle njegove oči prenesti umor? Kako je mogel gledati kako so ubogo, nebogljeno bitje zaklali, dali iz kože in razkosali? Kako je mogel prenesti pogled na še trzajoče meso? Ali mu ne bi moralo postati slabo ob tem vonju? Se mu ni gnusilo in se ni čutil zavrtega, odbitega in zgroženega, ko je rovaril po ranah in ko je moral odstranjevati iz svojih rok lepljivo, črno, strjeno kri? Če se je zvijala na tleh odrta koza. Meso je še na ražnju davilo boleče tožbe. Človek je to vtaknil v usta z grozo, srhom. Še dolgo mu je zvenelo v ušesih stokanje. Prav to je bilo, kar je moral človek misliti in čutiti, ko se je prvič opogumil, da je opravil prvič tako gostijo, ko je bil lačen, ko je prvič imel poželenje po živem bitju, ko se je hotel nahraniti z živaljo, ki se je še pasla in ko je premišljeval, kako bo ovco, ki mu je še lizala roko, zadavil, razkosal in skuhal.


    Čuditi se moram nad tistimi, ki so začeli s takimi gostijami, pojedinami, ne pa nad tistimi, ki so se jih nadaljevali. Vendar so lahko prvi svoje barbarstvo opravičiti, kar mi ne moremo; in tako smo še stokrat slabši barbari kot oni. Umrljivi ljubljenci bogov, nam bi rekli tisti prvi ljudje, primerjajte čase. Pomislite, kako srečni ste in kako bedni smo mi bili ob tem! Na novo ustvarjeni zemlji in v zraku, napolnjenim s hlapi, še ni vladal red letnih časov; neurejene struge rek, so povsod pozročale poplave. Jezera in močvirja so prekrivala tričetrt zemeljske površine, četrtina pa je bila pokrita z gozdovi in neplodnim visokim rastlinjem. Zemlja ni prinašala dobrih sadov, nismo imeli naprav za njihovo obdelovanje in nismo razumeli umetnosti, da bi se jih posluževali; ni bilo časa za naše žetve, ki jih nismo posejali. Tako nas ni lakota nikoli zapustila. Pozimi so bili lišaji in sadeži dreves naša glavna hrana, običajna hrana. Nekaj svežih korenin pirnice in resje so nam bile poslastice; če pa so imeli ljudje žir, želod in oreščke, so od veselja plesali okrog hrasta ali bukve, peli so svoje pesmi in zemljo so imenovali svojo prehranjevalko in mater. To je bil njihov edini praznik in edina igra, ostalo življenje je bila muka, trpinčenje in beda. Končno razgaljena in naga zemlja ni ničesar več nudila in bili smo prisiljeni, da smo se prekršili proti naravi, da smo se ohranili, in rajši smo jedli tovariše naše bede, kakor da bi z njimi poginili. Vas pa, vi okrutneži, kdo pa vas sili, da prelivate kri?? Le poglejte preizobilje dobrin, ki vas obdajajo! Koliko sadežev vam prinaša vaša zemlja. Kakšno bogastvo vam prinašajo polja in vinogradi! Koliko živali vam ponuja mleko za hrano in volno za obleko! Kaj še zahtevate in kakšna strast vas priganja, da toliko koljete, ko ste že nasičeni od preizobilja dobrot in živil.? Zakaj se lažete vaši materi in jo obtožujete, da vas ne more hraniti? Zakaj se pregrešite proti Cerkvi, ustanoviteljici svetih zakonov in proti Bogu, tolažniku človeštva? Kot da bi njihovi prebogati darovi ne zadostovali, da prehranijo človeski rod? Kakšno srce imate, da poleg sladkih darov prinašate na mizo živalske ude in da poleg mleka tudi uživate živalsko kri? Panterje in leve imenujete divje zveri; oni sledijo nujno svojemu nagonu in ubijajo druge živali, od katerih živijo. Vi pa ste stokrat bolj divji kot oni, tlačite brez potrebe, da se prepuščate vašim krutim skominam. Vi seveda ne žrete živali, ki žrejo druge živali, ampak jih posnemate. Lakomni ste samo nad nedolžnimi in krotkimi, ki nikomur ne naredijo žalega, ki so odvisni od vas, ki vam služijo in katere vi v zahvalo za njihove usluge pospravite.
    Ti si nenaraven morilec, če se še vedno tega držiš, če hočeš še vedno jesti tebi enake, bitja iz mesa in kosti, čutece in živeče. Zaduši se v grozi pred tako strastnimi pojedinami. Ubijaj živali sam s svojimi rokami brez zanke in noža, razparaj jih s svojimi nohti, kot to delajo levi in medvedi! Zgrabi tega vola, bika s svojimi zobmi in razgrizi ga v kose, zabodi svoje kremplje v njegovo kožo! Požri to ovco živo, pogoltaj njeno toplo meso pij njeno dušo z njeno krvjo! Ti se obotavljaš, si ne upaš, trzajoče živo meso čutiti med svojimi zobmi? Kako si obžalovanja vreden! Najprej ubiješ žival, potem jo pa še poješ kot da bi jo hotel dvakrat usmrtiti. S tem pa še ni dovolj. Mrtvo meso se ti upira. Tvoje drobovje ga ne prenese, najprej ga moraš spremeniti v ognju, skuhati ga moraš, peči, njegov pravi okus prekriti z začimbami. Potrebni so raznovrstni kuharji, ljudje, ki naj mrhovini vzamejo odvratnost, ki truplo tako pripravijo, da okus ne zavrne tisto kar mu je zoprno, ampak prevaran z dodatki, zadovoljno pospravi mrhovino, ki bi jo oko komaj preneslo."

    Alexander Pope, pesnik
    "Ne poznam ničesar grozljivejšega in odvratnejšega kot je pogled v vaše s krvjo napolnjene kuhinje, kjer odmeva krik do smrti trpinčenih živali. To me spominja na brlog velikana iz pravljice, ki ima svoj brlog posejan z lobanjami in udi žrtev, ki jih je tista strašna pošast potolkla. Plemeniti Plutarh (ki v svojih spisih razodeva več potez dobrohotnosti, kot sem mogel kjerkoli ugotoviti) pri tej priložnosti navaja Catonov izrek: 'ni lahko pridigati trebuhu, ki nima ušes'."

    Porphyrios, filozof
    "Nekdo, ki se trudi živeti pametno in zdravo nam naj dokaže, da je mesojedstvo bolj koristno kot uživanje sadežev in zelenjave. Ali da je priprava cenejša kot hrana neživalskega izvora, kjer ne potrebujemo mesarja, ali da taka hrana nudi večji užitek kot nekrvava ali da je tista hrana lažje prebavljiva kot rastlinska ali da vzburi manj poželenja in strasti kot uživanje sadežev! Ker pa si tega ne upa trditi noben zdravnik, noben filozof, noben trener športnikov in tudi noben laik, zakaj pa potem ne opustimo to težko obremenjevanje našega telesa? Kdor se dobro počuti brez vsega tega, tisti se osvobodi stotero hib in težav: Vse tole bo izginilo: odvečno nepotrebno bogastvo, številna služinčad, kopica gospodinjske opreme, telesna utrujenost, cela vojska bolezni, potrebni zdravniki, podžigajoča spolna strast, smrdeča tolščica, nadležno izpraznjevanje, nadležna debelost, nagnenje k nasilnosti. Vsega tega nas osvobodi zmerna, skromna, lahko dostopna dieta, ki nudi duhu mir in nas vodi v popolno zdravje. Kajti - kakor pravi Diogenes, sadjejedci ne bodo postali roparji in sovražniki ljudi, mesojedci pa so spletkarji in tirani.
    Uživati rastline, uporabljati ogenj in vodo, v svojo korist pripraviti za preživetje volno in mleko čred, govedo krotiti in vpreči, - to je božanstvo dovolilo. Živalim pa vrat prerezati, se oskruniti z njihovim umorom in jih kuhati, in to ne zaradi potrebe da ohranimo življenje, ampak iz poželenja in užitka - to je nad vse slabo in gnusno. Dovolj je že, da jih pustimo delati zase, če pri tem ne trpijo. Če pa kdo misli, da so živali ustvarjene, da nam služijo v hrano, potem moramo takoj priznati, da smo mi ustvarjeni za divje zveri, kot so krokodili, morski psi ali kače, kajti te živali so za nas čisto nekoristne. Živali, katerih se te polastijo, požrejo, ko pridejo v njihovo oblast... S tem ne delajo nič slabšega kot mi, samo s to razliko: one to delajo iz potrebe in lakote, mi pa to delamo iz objestnosti in požresnosti, in veliko živali pobijemo za zabavo v gledališčih in na lovu. Prav zato smo mi postali tako morilski, tako divji in neusmiljeni, tisti pa, ki so si kot prvi drznili to storiti, so človeštvo najbolj okrnili. Pitagorejci pa so krotkost do živali povzdignili v glavno znamenje človeške ljubezni in usmiljenja."

    Prince, pevec
    "Ljubim živali in nikdar jih ne bi jedel. Poleg tega mi pomaga bremesna hrana obdržati težo pri 58 kg. Počutim se krepkega, ker ne jem mesa."

    Pitagora, filozof
    "Samo živa, sveža hrana človeku omogoči spoznavanje resnice."

    Fred Rai, pevec, predsednik nemškega zveznega društva za nenasilno jahanje
    "Dan X je bil skupek dogodkov. Ali je bil to slučaj ali usoda ne upam soditi. Dejstvo pa je, da odpoved uživanju mrtvih in pobitih živali od tedaj ni bila nobena odpoved več. Tako od tedaj srečujem živali s čisto vestjo. Kljub svojim 52 letom se zdravstveno odlično počutim in kar pokam od energije. Smejem se znancem, ko poudarjajo zelo majhno porabo mesa, ko slišijo o vegetarijanstvu. Zgražam se nad na cesti povoženimi živalmi in veliko mi pomeni, da vse živali, ki jih ne jem, niso gnusno pobite v smrtnem strahu. To je zame ključna točka. Ko kot pevec vedno nastopam s svojim konjem v dvoranah pred tisoči ljudi, brez nevarnosti za žival ali človeka in ob dobrem počutju konja. To je možno samo zato, ker se ukvarjam z dušo in obnašnjem teh živali. To delam že 20 let. Idealen pogoj za to je moje 81 km2 veliko posestvo v Arizoni. Tam živijo moji številni konji v čredi na prostem pod milim nebom. V tej čredi sem opazoval naravno obnašanje in odziv konj. Uvidel sem, da je konj skoraj najstarejša, in vendar najmanj poznana domača žival. Na žalost sem moral kot prvi ugotoviti, kakor sem poročal v svoji knjigi: "Brez biča in ostrog", da je konj ena redkih živali na svetu, ki ne pozna glasu bolečine. Rezgetanje je kot pri psu lajanje, glas v črednih odnosih in odnosih kobila - žrebec. Bolečino pa mora prenašati nemo. Ugotovil sem, da postane nevaren le kadar ga je strah in se umika z begom. Poleg tega nismo samo konju utajili, ukradli čustva kot so ljubezen, ljubosumnost, žalost in veselje, srečo. Mogel sem zaznati čustva v tako velikem obsegu, da se moram živalim približevati s spoštovanjem in pozornostjo. Živali so moralne in poštene, ker jim samo to dovolijo njihovi nagoni in nagnenja. Samo človek je lahko zahrbten in zloben zaradi svojega razuma, kar je žal pri tako veliko ljudeh postale grda in upeljana navada. Samo človek poseduje zavest življenja, kakor je že spoznal stari grški filozof Epikcur in to je odločilna razlika med človekom in živaljo. Pravico do življenja pa imata oba. To velja tudi za pravico umreti dostojanstvene smrti, s častjo in brez trpljenja.
    V tem času sem se soočil s filmom, ki je bil zame odločilnega pomena. Filmska ekipa bavarske televizije je spremljala prevoz klavnih konjev od Muenchna do južne Italije. 16 konj je bilo na tesno natrpano na tovornjaku s prikolico. Nečloveški, 3 dni trajajoči prevoz se je začel. Dolgo čakanje na pekočem soncu na mejah, 3 dni brez vode in krme. Grozljiv rezultat: ob prihodu 3 konji mrtvi, 2 z zlomljenimi nogami, veliko ran, ki so jih povrzročile borbe za vrstni red na majhnem prostoru . Najbolj zverinsko pa je bilo, da so konje, ki so preživeli smrtonosni prevoz, v klavnici pobijali s kladivom. V smrtni grozi podivjan konj je moral dobiti 20 udarcev po popolnoma deformirani in krvaveči glavi, preden je smel umreti. Ne sramujem se svojih solza, ki sem jih prelil zaradi konj, ki so svojih gospodom in lastnikom zvesto služili kot dirkalni, športni konji ali delovna živina in jim pogosto prinesli zaslužek v tisočih mark. Moje raziskave v nemških klavnicah niso podale nobene boljše slike. Kravam zavežejo oči in jih gonijo z gorjačami iz tovornjaka na morišče. Klavci se hvalijo, da gonijo svinje žive v kotle z vrelo vodo, da si prihranijo obračanje živali v kotlu - en sam smrtni boj, kamorkoli sem gledal. Prestrašeni in nebogljeni pogledi sicer tako dobrodušnih bitij. Velike in ljubeznive kravje oči so mi vlile zavest krivde, ko so po poku smrtnega strela ugasnile. Odkod si jemlje človek pravico nad življenjem in smrtjo?
    V tistem času sem v znani reviji odkril poročilo o uživanju mesa. Vse živali, ki jih povprečni mesojedec pospravi v teku svojega življenja, so bile strpane na neki kmetiji. Na fotografiji je bila videti grozljivo velika čreda. Soočil sem se z približno 600 kokošmi, 60 svinjami, 15 kravami ter velikim številom rib in ovac. Vse te živali naj bi bile pobite zaradi mene in izročene smrtni grozi? Vsaka nenaravna smrt pri živali in človeku sproži smrten strah. Nasprotno pa se telo in duh ob naravni smrti v skoro vseh slučajih pripravi na umiranje in smrt. Te krivde nisem mogel, ne hotel naložiti na svoja ramena. K temu naj dodam še to, da kljub temu, da ne jem živali, ne želim, da jih redijo v neprimernih okoliščinah, kjer nikakor ne morejo izživeti svoje prirojene nagone.
    Vendar je bilo zame odločilnega pomena doživetje v mojem razvedrilnem parku "Western-City", Dasing pri Augsburgu. Da bi otrokom pripravili posebno veselje, smo obogatili naš nežni živalski vrt "s skokom čez plot" navadne domače svinje z v naravi živečim merjascem. Ljubezen tega divjega prašiča je bila tedaj očividna večja kot pa strah pred človeškim posestvom. Miss Piggy, okrašena z barvami obeh prednikov, je odraščala, krotka in zvesta kot kak pes. Ko je dorastla pa ji je manjkala družba sovrstnika. Z veseljem je pozdravila darilo nekega prijaznega kmeta: mali blond pujsek, ki ni bil primeren za rejo. Dali smo mu ime Heino. Hitro je zrasel v ganljivega ljubimca, posledica so bili 8 močnih in zdravih pujskov mešancev. Prosti so tekali v ogradi. Družinsko življenje je bilo prisrčno in zgledno. Med materjo in očetom je ponoči spal tesno stisnjen zadovoljno kruleč lisasti družinski naraščaj. Rastoča količina odpadkov pa je počasi presegla zmožnosti našega živalskega vrta. Sklenili smo, da Heinoja prodamo. Z vsemi močmi se je upiral ko ga je živalski prekupčevalec gnal na živalsko prikolico. Ko je pa slišal hrepeneče in razdraženo kruljenje svoje družine se je pognal z mogočnim skokom prek zaprtih vrat prikolice v svobodo. En meter visok plot svinjske ograde zanj ni bil ovira. Prestrašen se je skril za svojo družino, ki se je postavila zanj v bran. Izkušenemu trgovcu z živino se je seveda posrečilo Heinoja spet spraviti v vozilo. Obupano divjanje iz družine iztrganega merjasca ni nič pomagalo. Vozilo se je premaknilo s popolnoma zaprtim tovorom. Nikdar več ne bom pozabil skoraj človeških, srce trgajočih krikov brezmočno divjajočih Miss Piggy in jokajočih pujskov. Heinoja smo še slišati jokati, dovolite mi, da to hrepeneče in skoraj boleče kričanje tako poimenujem, dokler vozilo ni izginilo izpred naših oči. Priznam (takrat sem bil še mesojedec): to trganje, tako uglašene in posrečene svinjske družine je ena redkih stvari v mojem življenju, zaradi katere se sam pred seboj sramujem in ki me težijo. V trenutku mi je postalo jasno, kako izrazito čustveno življenje imajo ne samo tako inteligentne svinje, ampak vse živali. Krvni davek, ki ga je s svojim življenjem plačal Heino, me je naredil dokončno vegetarijanca. Ta krvni davek je pripomogel, da sem začel gledati na živali z drugimi očmi. Postal sem vojščak za na žalost tako nerazumljene brate in sestre. Kajti, naj komu to ugaja ali ne, vsi imamo iste prednike.
    Kot predsednik zveznega društva za nenasilno jahanje v Nemčiji in kot predavatelj na akademiji nemške zveze za zaščito živali, žrtvujem za proučevanje obnašanja in dušo konj ves svoj prosti čas. Borim se za živa bitja, ki po prirodni poštenosti zaslužijo spoštovanje človeka in da živali ne bodo več morili v smrtnem strahu in požrli. Morda mi Heino zato odpušča. Sicer pa: Miss Piggy je med tem stara 14 let in nihče mi ne more reči, koliko srečnih let bo še lahko preživela v moji družbi s svojim najljubšim sinom."

    Romain Rolland, pisatelj
    "Okrutnost do živali in tudi otopelost do njihovega trpljenja je po mojem mnenju eden najstrašnejšnih grehov človeškega rodu in je tudi temelj človeške pokvarjenosti. Nikdar nisem mogel misliti na tiste milijone živali, ki tiho in potrpež1jivo prenašajo trpljenje, ne da bi se spravile na kolena. Če človek povzroča toliko trpljenja, kakšno pravico ima potem pritoževati se, ko sam trpi?"

    Jean-Jacques Rousseau, pisatelj
    "Dokaz, da okus mesne hrane človeku ni prirojen, leži tudi v tem, da je taka hrana otrokom odvratna in da imajo otroci rajši rastlinsko hrano. Zelo je važno, da tega prvotnega in naravnega okusa ne pokvarimo in da ne naredimo iz otrok mesojedce."

    Christine Rücker, igralka in pisateljica
    "Včasih sem enostavno mislila: "Vegetarijanci imajo prav", medtem, ko sem vrtela kokoš na ražnju za kosilo ali pa porivala pečenko v pečico. Tudi Tolstojev izrek: "Dokler se bomo prehranjevali iz klavnic, se bomo klali med saboj" pozna danes že vsakdo. Popolnoma pa so me pretresle izjave Vedskih spisov.
    Sastra (Sveto pismo) pravi: "tisti, ki uživa višje razvita bitja (kot npr. živali), ni človesko bitje, ampak žival na dveh nogah. Vse to ima namreč karmične posledice. Tako mora npr. vsakdo, ki si naloži krivdo s klanjem, prodajo, pripravo, použitjem kake krave, s tem računati, da si bo moral naložiti materialno telo (torej bo rojen in bo umrl) tolikokrat, kolikor dlak je imela žival na telesu. Da ne govorim o posledicah spreminjanja zavesti, ki jih ima mesojedstvo, to dejanje nasilja, za posledico. Strah in trepet teh ubogih mrtvičenih živih bitij tik pred smrtjo (četudi se ta še tako človeško izvrši), ki ostane v mesu, povzroči, da je meso polno strupov. Posledice so raznorazne, ne samo zdravstvene. Razvije se nasilje. Usmiljenje se izgubi in krutost je neizogibna.
    Vsak verujoči človek, predvsem če sprejme naravni zakon reinkarnacije in preseljevanja duš, bo že sam po sebi razvil spoštovanje življenja in se ne bo omadeževal s krvjo in smrtjo, samo da zadovalji svoj požiralnik. Kajti ubijanje že dolgo ni več življenjsko potrebno."

    Albert Schweitzer, zdravnik, teolog, filozof in glasbenik
    "Mi, ki se zavzemamo za varstvo živali, se moramo popolnoma odpovedati uživanju mesa in tudi nastopati proti temu. Tako delam sam. Resnično etičen je človek le, če se sledi klicu po pomoči vsakemu življenju, če se le da in ga je strah prizadeti kako živo bitje. Ne vprašuje se, v koliko to ali drugo življenje zasluži pozornost in tudi ne in ali je sploh in do katere mere zmožno trpljenja. Življenje kot tako mu je sveto...
    Ne boji se, da bi ga zasmehovali in ga imeli za sentimentalca. Usoda vsake resnice je, da je pred priznanjem predmet zasmehovanja. Včasih so smatrali za norost misel, da so črnci pravi ljudje in da bi morali z njimi človeško ravnati. Norost je postala resnica. Danes velja za pretirano spoštovanje vsega živega do najnižjih pojavov kot zahtevo osveščene etike. Prišel pa bo čas, ko se bodo čudili, da je človeštvo potrebovalo toliko časa, da je sprejelo prepoved škodovanja življenju kot etično načelo. Etika je v brezmejnost razširjena odgovornost napram vsemu, kar živi. Ko bodo spoštovanje vsega živega splošno sprejeli, se bo začel večni mir."

    Seneca, filozof, pesnik in pisatelj
    "Ne sramujem se priznati, kako zelo sem ljubil Pitagora. Moj učitelj Sotius mi je razložil, zakaj se je bil Pitagora vzdržal od uživanja mesa in zakaj je pozneje isto storil Sextius. Razlogi so bili pri obeh različni, v obeh primerih pa so bili izraz višje nravi. Sextius je verjel, da ima človek na razpolago dovolj nekrvave prehrane, in KRUTOST LAHK0 POSTANE NAVADA, če človek za svoj užitek da razmesariti živa bitja. Dodal je še, da bi morali omejiti luksuzne artikle. Po njegovem je tudi mešana prehrana zdravstveno škodljiva in neprimerna za naše telo. Pitagora pa je učil nasprotno: DA SO VSA BITJA V MEDSEBOJNEM SORODSTVU in da obstaja PRESELJEVANJE DUŠ. Pitagora je zabičeval ljudem strah pred zločinom in umorom sorodnikov, ker lahko naletijo na dušo svojega očeta nevede in da lahko z nožem ali ugrizom ranijo telo, v katerem je prebival kak sorodnik. Ko je Sotius vse to razložil in še z drugimi razlogi podkrpil, je še dodal: Ali verjameš, da je v teh krotkih živalih ali prebivalcih vodovja bivala duša, ki je bila prej človeška? Ali verjameš, da nič na tem svetu ne izgine, ampak da vse spremeni svoje domovanje?
    Te besede so me ganile in začel sem se vzdrževati mesne hrane. Že v teku enega leta mi je postala ta navada ne samo lahka, ampak celo prijetna. Imel sem občutek večje umske razgibanosti."

    George Bernard Shaw, dramaturg in pesnik
    "Živali so moje prijateljice - prijateljev pa ne jem. Moški moje duhovne sile ne je trupel. Kolikor časa bodo ljudje živali mučili, trpinčili in klali, bomo imeli vojno. Le kako moremo pričakovati kakeršno koli idealno stanje na zemlji, če smo živi grobovi pobitih živali?"

    Percy Bysshe Shelley, pesnik
    "Pri vsem, kar je ob upanju za človeski rod svetega, rotim tiste, ki jim je mar dobrobit človeštva in ljubijo resnico, naj nepristransko preizkusijo nauk o vegetarijanstvu."

    Isaac Bashevis Singer, nobelovec za literaturo 1978
    "Ko gre za živali, je vsakdo nacist. Biti vegetarijanec pomeni upor proti današnjemu stanju sveta: lakota, krutost, razsipavanje, vojna. Proti temu moramo nekaj ukreniti, postaviti znamenje. Moj odgovor se glasi: vegetarijanstvo. Vegetarijanstvo je moj svetovni nazor. Pred 26 leti sem postal dosleden vegetarijanec, prej pa sem se skušal vedno znova brezmesno prehranjevati. Sredi 60 let sem se dokončno odločil in od takrat se prehranjujem samo z rastlinami. Človeška zahteva po pravičnosti ostane brezpredmetna, če ubija živali, da jih je. Kajti človek prosi Boga za usmiljenje, sam pa ni pripravljen, da bi bil usmiljen. S kakšno pravico pa upa na božjo milost? Nepravično in nedosledno je nekaj pričakovati, česar sam nočeš dati. Nedoslednost in nepravičnost ne bom nikdar odobraval - pa naj pride tudi od Boga. Če bi on razglasil: "Jaz sem proti vegetarijanstvu!", bi pa jaz odgovoril: "Jaz sem pa zanj!" Moje prepričanje je neomajno. Pravoverno-religiozni krogi bodo moje prepričanje gotovo imenovali krivovertvo. Kljub temu se imam za vernega človeka. Ne sodelujem pa pri v življenju ustaljenih religioznih ustavnovah, predvsem tedaj ne, če v svojih razlagah Svetega Pisma zagovarjajo uživanje živali. Marsikdo pravi, da Bog hoče žrtvovanje in ubijanje živali. Če bi bilo to res, se mu radikalno odpovem. Vendar pa mislim, da Bog v svoji modrosti in usmiljenju nima takih želja, in da razlage, ki imajo vegetarijanstvo za visok ideal to dokazujejo. Če velika množica mojih soljudi priznava vegetarijansko razlago religije, me prav nič ne zanima (je zame brez najmanjšega pomena). Jaz jo imam brezizjemno za legitimno zakonito. Seveda pa bi bilo lepo, če bi se svet prehranjeval vegetarijansko - iz religioznih ali drugih razlogov. To pa je neverjetno: skeptik sem in realist. Ne prizadane me, kar delajo drugi. Sem in ostanem vegetarijanec, tudi če bi ves svet kar naenkrat jedel meso. To pa je moj protest proti stanju sveta. Biti vegetarijanec pomeni - ne sodelovati, postaviti se po robu proti teku sveta. Atomska energija, lakota, krutost - PROTESTIRATI MORAMO IN ZAVZETI SVOJE STALIŠČE. Zdi se mi, da je to zelo prepričevalno."

    Rudolf Steiner, ustanovitelj antropozofije, filozof
    "Človek je omejen. Zaradi rastliske prehrane pa lahko dvigne pogled v veliko soodvisnost vseh stvari."

    Bertha von Suttner, ustanoviteljica prve mednarodne mirovne družbe, pisateljica
    "Smrt sama po sebi ni nič strašnega, peklenskega - strašen pa je strah pred smrtjo in fizično trpljenje. Da je treba pri ubijanju živali to dvoje po možnosti prihraniti, o tem ne dvomi noben človek. Prepričana sem, da bo prišel čas, ko se ne bo hotel nihče več hraniti z mrhovino, ko se ne bo našel nihče, ki bi bil pripravljen izvrševati delo klavca. Koliko jih je že sedaj med nami, ki ne bi nikdar jedli mesa, če bi sami morali poriniti nož v vrat živali."

    Henry David Thoreau, pisatelj, filozof
    "Popolnoma sem prepričan, da spada prenehanje mesojedstva prav tako k postopnem napredku človeštva, kot je bilo nekdaj premaganje ljudožerstva."

    Lev Tolstoj, pisatelj, pesnik, filozof
    "Imamo ideje o bodočnosti, od katerih se bodo nekatere kmalu uresničile in ki ljudi spodbujajo, da svoje življenje spremenijo in se borijo proti prejšnjim oblikam in navadam. Take ideje so npr. osvoboditev delavcev, enakopravnost žensk in opustitev prehranjevanja z mesom. Če človek resno in pokončno išče moralno pot, potem je prvo kar mora opustiti - mesojedstvo, kajti razen razburjanja strasti zaradi takšne prehrane je ta čisto preprosto nemoralna, ker zahteva dejanje, ki nasprotuje čustvu moralnosti - umor - in ker ga zahtevata samo požrešnost in sladokusnost. Prehod k vegetarijanstvu je prva in najnaravnejša posledica prosvetljenosti. Dokler bodo klavnice, bodo tudi bojna polja."

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20030612111911753

    No trackback comments for this entry.
    Veljaki o nekrvavi prehrani (3) | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds