NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 14-avg
  • Potepini

  • sobota 15-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 16-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 17-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • torek 18-avg
  • Torkove igrarije z Društvom šaleških likovnikov

  • petek 21-avg
  • Urbana umetnost ljubljanskih ulic

  • nedelja 23-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 25-avg
  • Torkove igrarije s Plesnim studiem N

  • četrtek 27-avg
  • Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji / 2020
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 29-avg
  • 34. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju

  • ponedeljek 31-avg
  • Leo Ivandič: Po poteh duhovne inteligence

  • torek 01-sep
  • Sončna delavnica

  • sreda 02-sep
  • Športno-zgodovinska Ljubljana z Esadom Babačićem

  • petek 04-sep
  • Handicap turnirji - vsak petek v Biljardnici Kaval

  • nedelja 06-sep
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 07-sep
  • Poletni potapljaški tabor

  • sreda 09-sep
  • Dr. Tomaž Grušovnik: Etika živali

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Okno Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 25. september 2004 @ 06:27 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziOkno v sobi se mi je zavesilo
    in poševno stalo na steni.
    Zdelo se mi je,
    da me nekaj sprašuje
    skoz skrivne smisle,
    skoz neskončne hodnike,
    skoz okno v drugi
    razsvetljeni izbi.

    Okno je nabreklo
    in posalo luna.

    Bilo je nabodkano okno
    z mojimi pogledi in tipi,
    skoz katere sem uhajala jaz.

    Na oknu je viselo poševno srce.
    Sanjski duh ga je razvajal
    v razkošju čutne sile.
    V majhni srajčki je pripelezal
    iz svoje postelje
    in igrala je glasba -
    nočni nokturno.

    Beri dalje (48 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Igra dveh Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 25. september 2004 @ 05:59 CEST
    Uporabnik: jaka

    * Poezija, pesmi in verziOpazi zdaj ti,
    svetova res dva.

    Kot ženska in moški,
    oba mi ljubljena.

    Ko on ima le moč,
    priskoči njej ves na pomoč.
    In ona se smehlja,
    ker car on biti zna.

    Bahati pa se on ne sme,
    kar igra dveh ti že pove.
    Saj pride tudi dan,
    ko ona mu ponudi dlan.

    Tako je,
    pesem življenja je to bila,
    ki vse do večnosti se peti zna.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Čas hrepenenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 22. september 2004 @ 06:11 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziDrsa luna z violino po mojih laseh
    iz daljave pojoča srebrnino noči
    in zapušča posvečena znamenja,
    vonj medenega glasu,
    ki ga je naložila
    čebela mojega srca
    in ga položila v panj
    moje duše.

    Noč se brezobzirno pretaka
    skoz moje sanje
    in hoče priklicati v spomin
    slap besed in podob,
    ki padajo skoz čas hrepenenja.
    Plazijo se želje okrog mene
    kakor raztresene drobtinice,
    da veter nahrani lačno ptico.

    Pozlačeno zidovje sobe
    in svilena tla
    ječe mojega bivališča
    brez oken in vrat,
    ni moglo zapustiti teme,
    ko sem prosila
    za požirek svetlobe.

    Beri dalje (34 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Centrifugalna in centripetalna sila tvojega diha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 19. september 2004 @ 06:26 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Poezija, pesmi in verziVsi se strinjamo, ali verjamemo,
    da je vse nastalo iz Velikega Poka.

    O tem pišejo že stari indijski epi,
    stari že več kot štiri tisoč let in več.

    Preberi si recimo Bhagavat Gito,
    seveda brez komentarjev in mi povej,
    kaj se je na področju človeških vrednot,
    spremenilo skozi vseh teh tisoče let?

    Naj ti povem jaz: Nič.

    Eni se borijo samo za materialne dobrine,
    drugi pa še vedno tudi za duhovne vrline.

    Prvi so »luzerji« in drugi zmagovalci,
    ker brez tvojega notranjega miru ni ljubezni
    in brez ljubezni ni smisla obstoja. Tako to je.

    Beri dalje (120 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.21.04 @ 10:39 z stojči 
    | More

    Obljube Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 19. september 2004 @ 05:38 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziNa zapuščenih poljih,
    kjer prebivata lunina svetloba
    in odsotni čas dneva
    ne vidim ljudi.
    Le kam so odšli?

    Pod mehkobo suhega neba,
    oblečenega v modre obljube
    in težo dolgov,
    ki jezdijo mimo neprizadeti
    s svojo zdesetkano konjenico,
    ne vidim ljudi.
    Le kam so odšli?

    Beri dalje (52 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.20.04 @ 07:28 z Tatjana Malec 
    | More

    Plavut sončne podobe Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 15. september 2004 @ 06:40 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziZakaj, o zakaj
    sem ostala samotna
    na teh okopih blaženosti

    Zakaj, o zakaj
    sem se oprijemala
    najbolj občutljivega
    mesta v sebi -
    tiste točke pijanosti
    med spoznanjem lebdenja,
    ki v telesu trka
    na vrata bolečine srca,
    z upanjem v naročju,
    da se bo pogasila
    tista prižgana ljubezen
    z oznako hrepenenja,
    ki se dotika duše
    s plavutjo sončne podobe

    ...o0o...

    5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.16.04 @ 19:45 z Miran Zupančič 
    | More

    Svarilo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 12. september 2004 @ 06:22 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziČe si služabnik le golega znanja
    in nimaš v duši vsaj malo srca,
    te puščoba bivanja nenehno preganja,
    nisi deležen veselja, le kelih gorja.

    Ljubezen plačuješ s svojim razumom.
    Ko sežeš v žep, le z glavo, a s srcem ne daš.
    Prejemaš ljubezen z golo roko in umom,
    izrabiš dobroto in sebe hudiču - denarju prodaš.

    Surova sebičnost napaja ti dušo in zlo.
    Zakaj ne napolniš si svojo duhovno praznino?
    Zadovoljuješ le užitke življenja in slo,
    ničevost zlagaš v svojo prazno dušno duplino.

    Beri dalje (170 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.14.04 @ 19:34 z Tatjana Malec 
    | More

    Vem, da sem tu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 11. september 2004 @ 06:22 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziVso to kramo odloži, spravi jo navzdol
    kamor sodi, mene dvigni med sanje,
    ne bom več ležala, hočem navzgor,
    saj veš, da moje želje sodijo vanje.

    V sanjah si ti in v tebi zorim,
    hočem vate prodreti vse globlje,
    na dolgo pot se odpravljam, hitim,
    hočem biti ti luč, tvoje ozvezdje,

    vedeti kaj govorijo mi čuti, kaj misli razum,
    najti hočem v tebi samotno zeleno oazo,
    čutiti življenje, ki ga razmišlja moj um,
    sprejeti vase nebo, duha duše ekstazo.

    Izjokala bi vse bolečine iz tebe,
    položila bi vate resničnost obljub,
    iztisnila bi svojo dušo iz sebe,
    ti položila v srce srečo, ker si mi ljub.

    Beri dalje (146 besed) 9 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.16.04 @ 16:49 z Miran Zupančič 
    | More

    Radost v večnosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 9. september 2004 @ 06:50 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Poezija, pesmi in verziSedim in gledam tu nekam v daljavo,
    ne vidim nič, le gledam tja v en dan.
    Kaj bo jutri, kaj je včeraj bilo,
    morda ne čakam te, večnost, zaman.

    Ni dvoma, večnost je tu in sedaj.
    Ko sedim in gledam in le sem.
    V srcu svojem lahko imam raj,
    ko se potopim in v notranjost grem.

    Nikamor ni treba mi iti,
    lahko začnem se le veseliti.
    Lahko sem kar tu in sedaj,
    prijatelj, verjemi mi in spoznaj.

    Ko radost vstopi mi v srce,
    ko mi napolni celo telo.
    Sem tu in sem tam in povsod,
    Nič več ni zame pretežko.

    Vse je mogoče, vse se zgodi,
    Ko Bog mi radost podeli.
    Sem lahko pero, ki v vetru leti,
    vsako jutro, ko se telo mi zbudi.

    4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.10.04 @ 16:14 z Miran Zupančič 
    | More

    Jaz poznam to pot, ki gre skoz in skoz Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 8. september 2004 @ 06:25 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Poezija, pesmi in verziVse ima svoj začetek in svoj konec,
    pa če je to kamen, rastlina, žival, ali človek,
    pa če je to zemlja, planeti sonce in zvezde,
    pa če je to tvoj vdih, ki bo enkrat usahnil v eter.
    Vse, kar ima svoj začetek in konec je iluzija.

    Razen tisto, kar vse preseva, kar gre skoz in skoz,
    kar ti znotraj sebe lahko vidiš, slišiš, občutiš,
    čemur eni rečejo mir, ali resnica, ali pa Bog,
    čemur eni rečejo ljubezen, zavest, ali blaženost.
    Prijatelj naj ti povem, tvoje čuteče srce je čez vse.

    Vedno je v tvoji bližini nekdo,
    ki ti lahko skozi svoje čuteče srce pove »komot«:
    »Jaz poznam to pot, ki gre skoz in skoz«


    stojči Stojan Svet

    4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.08.04 @ 20:37 z stojči 
    | More

    Soča Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 5. september 2004 @ 04:39 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziO, Soča najljubši dragulj narave,
    pojoča mladenka v smaragdno zeleni obleki,
    davno potopljena nevesta ženskih oblik in miline,
    s tenom ros zelenkastega loga pomladnih trav.
    Iz zasneženih gora prihajaš bučno in drviš
    v naročje kot zasanjana in dopadljiva izvoljenka,
    iz kristalov ledu ustvarjena,
    z lučjo prežeta karma planinske čistosti.

    Kako draga si mi večna prijateljica
    iz mladih let, ki živiš kot dobra vila v meni.
    Iz žil dreves, trsja in maha
    priteka zelena kri v tvoje telo.
    V tolmunu srca ti utripljejo star spomin
    in skrivnostne želje.
    Mladost v duši diha in brsti
    ob tvojih večno zelenih bregovih.

    Beri dalje (239 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.06.04 @ 20:15 z Tatjana Malec 
    | More

    Žeja po luči Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 4. september 2004 @ 06:17 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziV vetru luč trepeta
    in cekine sončnega socvetja
    polega v ikre površine morij,
    ki valovijo svoj nemir
    v neprekosljivih oblikah sprememb.

    Jaz, drobni pesek svoje minljivosti
    čakam v tišinah in se počasi premikam
    skoz zemljevide svoje usode,
    z jutrom na obrazu in temo v duši,
    saj še niso prodrli vame vsi drobci
    svetlobe, ki so mi bili namenjeni.

    O, Bog, koliko kruha in spomina
    mi je vrženo z višin, z daljnjih zvezd
    in vendar nenasitna delim nemir
    s šumečim vetrom tvojih obljub.

    Tavam izžejana ob tvojih velikih vodah
    in hodim po sledovih tvojih stopinj.
    Stopam po kamenju spečih snovi
    in se ob tem dotikam trav,
    ki odklanjajo sorodstvo z mano
    in živijo tiho in neslišno v območju vetra.

    Beri dalje (62 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.04.04 @ 09:36 z Tatjana Malec 
    | More

    Dragulji želja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 3. september 2004 @ 06:12 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziPodari mi
    molčeč obred božanja
    in milino ležišča dlani

    Obžari me
    s toplim semenjem tvojega srca
    in vonjem cvetočega vrta

    Dotakni me
    s telesom tvojega duha
    in z dihom tvojega vzdiha

    Zagrni me
    z obiljem tvoje duše
    in pojočo vonjavo barv krhkega metulja

    Položi me
    v plimo tvojih želja
    ob obrežju oceana brez konca

    Odžejaj me
    v morju potešitve
    in obilja prepolnega radosti

    Preseli me
    v gnezdo ptice,
    da bom slišala petje plašnega slavčka

    Beri dalje (59 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.03.04 @ 21:05 z Tatjana Malec 
    | More

    Kiparjem spominov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 2. september 2004 @ 06:04 CEST
    Uporabnik: koki

    * Poezija, pesmi in verziMarmor hladni kleše dleto,
    dleto vroče kleše celo leto,
    celo leto kleše marmor hladni -
    iz mrtve zemlje kamen -
    grob in neobdelan.

    Bele roke polne žuljev,
    ki srce - nemir v njem -
    pokoja jim je ne da.

    Belino nežno kleše dleto,
    iz črne zemlje čustvo sveto,
    ki iz globin pojmuje želje,
    ki iz želje navdihuje čustvo,
    čustvo lepo - srcu sveto.

    Kleše dleto celo leto,
    da belina v mrak izginja,
    da v jutru z žarki se poraja.

    Srce kleše, dleto pleše,
    noč izginja, čustvo opaja
    celo leto.

    Na podstavku človek,
    čustvo, zemlja, pesem,
    marmor hladni - vroče dleto,
    grobi kamen - čustvo sveto.
    Samo mrzli kamen...

    V srcu dleto kleše marmor,
    marmor dolga leta v srcu,
    hladni marmor - vroče dleto -
    dolga leta v srcu hladni marmor.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Upanje srca Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 28. avgust 2004 @ 06:11 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziČakala sem na kamnu južni veter
    in senca je samevala čez jutro
    z dotiki monotonije dneva.

    Ustoličena med sanjami sem se krhala
    in drhtenje sokov mojih misli
    je sprejemalo vase drzne upe ljubkovanja
    odseljenega trenutka zdaj.

    Zaman so utrinki iskali angela v meni,
    zavetje zatišja v razredčnem času.
    Bila sem upognjena strast.
    Bila sem dotik za hrbet skritih dlani.
    Minute so izgubljale svoj pomen,
    v njih posušena dejanja divje rože
    med listi na steblu utripajočega srca.
    Nezlomljivo bitje je utripalo v meni,
    v njem nenaseljeni prostor
    je v vztrajnem plamenu gorel
    v obzorje, do obronkov sončne luči.

    Beri dalje (90 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 25. avgust 2004 @ 05:48 CEST
    Uporabnik: navihana

    * Poezija, pesmi in verzidanes so solze prekrile obraz,
    kakor otrok sem,
    ki ga peče poraz...

    toda jokam za srečo,
    za smeh, ko se naslednjič prebudim..
    in za mirne misli preden zaspim ..

    jokam in mi je lepo,
    uživam, čeprav ne vem kako!
    hvala, da znam tudi to!

    morda se mir v meni naseljuje,
    našla sem nekaj na sebi,
    kar mojo žalost omejuje!

    sedaj bi rada le še slišala tvoj glas
    ljubezen, in opazovala tvojo pojavo ...
    naj ne premaga me bolezen ...

    pogrešam že tvoj objem,
    da utopim solzo v njem...
    pogrešam te ljubezen !

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.25.04 @ 13:00 z Mirza FENG SHUI 
    | More

    Čudež življenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 25. avgust 2004 @ 05:17 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziSonce je dobilo krila,
    v zraku valovijo žarki
    in zlat pajčolan kiti nebo.
    V zemlji je ohlajena luč
    in skoz ptico vzdrhti trenutek.
    V žari spi pepel.

    Ko se težkih sanj naužije
    dušeč sivino v sebi
    klije in klije
    drobni trs,
    ki se po prsti razrašča.

    V staro pustolovščino
    je uprl pogled.

    Se prižiga v predsrčju ogenj,
    žveči plamen rožo
    in pije mlačen dež.

    Beri dalje (112 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.25.04 @ 11:05 z stojči 
    | More

    Tudi ti tako kot jaz Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 25. avgust 2004 @ 05:09 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Poezija, pesmi in verzi
    Tudi ti, tako kot jaz,
    si tvoja notranja luč,
    ki ni od tega sveta,
    ki na tvojem notranjem nebu sveti,
    v katero tvoja tema,
    niti ne prodre niti je ne zazna.

    Nekoč, ki je zdaj, ti bo dano razumeti.

    Tudi ti, tako kot jaz,
    si tvoja notranja simfonija,
    ki ni od tega sveta,
    prepletajoča se harmonija,
    ki jo noben zunanji trušč,
    niti ne preglasi, niti ne zazna.

    Nekoč, ki je zdaj, ti bo dano razumeti.

    Beri dalje (77 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.25.04 @ 14:33 z titanic 
    | More

    Poletni dan Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 23. avgust 2004 @ 05:21 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Poezija, pesmi in verziKot grom si, jesenski prišel,
    v moje srce in me prevzel.
    Bil si tu in bil si le ti,
    s poletnim dnem pa vse zbledi.

    Preveč si ponosen bil in boječ,
    čeprav le trenutek bil je boleč.
    Nič ni od tega več tu ostalo,
    vse je minilo, vse je zaspalo.

    V srcu te še vedno imam,
    rada, še vedno - čeprav je zaman.
    Pošiljam pozdrav ti, vroč in poljub,
    prosim, naj te ne spravi v obup.

    Kot je prišlo, tako je minilo,
    se z žarom poletja izgubilo.
    Prišlo nazaj ne bo nikoli več,
    kaj to pravim - saj je odveč.

    5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.25.04 @ 11:43 z stojči 
    | More

    Sedaj te bolj poznam Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 22. avgust 2004 @ 05:13 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziPrav na smeh mi gre.
    Tako si hecen.
    Imaš zmečkano srajco
    in podrsane hlače.
    Tudi lasje se ti danes lepijo,
    prepoten si
    in si prhanja potreben.

    Čevlje imaš blatne.
    Skoz luknjo na nogavici
    vidim tvojo kožo,
    tisto zagorelo kožo,
    ki je tako prijetno dišala
    po ljubezni in obetih.

    Beri dalje (55 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Tebi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 20. avgust 2004 @ 05:52 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verzi

    Nisem slišala tvojih molčečih besed,
    ki si jih izrekel vase.
    Nisem te slišala in videla,
    ko te je neslo razprto jadro
    v tvoje tišine,
    v notranjost samega sebe.
    Nisem zaznala, ko je čoln zdrsnil
    na gladini tvoje duše.
    Nisem čutila, ko je svetloba
    zarisovala žarke v tebi
    in kako se je razraščala
    tvoja zelena površina.
    Nisem bila ob tebi,
    ko je udarec padel nate,
    da bi ti podala roko.
    Ob tebi sem bila
    le ko si letel
    in se za trenutek ustavil.

    ...o0o...

    4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.20.04 @ 20:00 z Tatjana Malec 
    | More

    Poletna ljubezen na plaži Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 14. avgust 2004 @ 04:54 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziRazgreta in vrtoglava poletna vročina
    na zapuščenih poljih majčkeno posmehljivo
    z ovenelo cvetko v laseh jo tolaži,
    ko v zibajočem morskem valu užitka,
    toplo obžarjena, s slastjo radosti čaka,
    da zasliši udarec opoldanske ure
    in se začarana prepusti nemirnemu vetru
    na plaži tik pod zenitom sončne pripeke
    in čaka, in čaka ... Nanj.

    Prebivalki lunine svetlobe se točno ob dvanajsti
    upornost prečute noči spoji z njegovim duhom obljub.
    Glasno šumeče se po njej pretakajo čustva veselja,
    ko oblečena in zasanjana še v njegove obljube
    ob teži mimoidočih oblakov na nebu vzdihuje.
    Ti prijezdijo mimo v ritmu slasti, neprizadeto,
    napol lahkoživo, nad dremežem poželjivo,
    za osvežitev čutov izmuzljivega časa ljubezni.

    Ko se skoz razpoke neba ulije ploha iz oblakov,
    ki vedno drugačni krožijo po osamljenih poteh,
    zamišljeno v njej vzvalovi vsa kri in zagori
    pod kopalkami, ki jih je zmočil njen znoj.
    Ko se sebe dotakne, zažubori studenec v njej
    v obroču avre, obdane s čarno snovjo,
    v kateri plavajo solze dežja in iskre slasti.
    Vsa prosojna je vlaga njenih skrbi v oceanu počitka.
    Zakoličena v sebi spije stekleničko mineralne vode
    in zamomlja: "Oh, kakšna poletna vročina, oh,
    te goreče sledi, zakaj ga še ni?"

    Beri dalje (129 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.15.04 @ 11:03 z arlena 
    | More

    Nevidna vlakenca Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 8. avgust 2004 @ 05:42 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziZelene bodice nezrelega klasja
    so opikale njeno srce.
    Gosti oblaki, nič dežja,
    igrice malega sveta
    na levo, za nekaj stopinj,
    v dobrikavo stran,
    nižje od vek
    se potapljajo v dvom
    pod težo nevidnih vlakenc,
    ki so bile prostor in čas -
    popolnoma neopredeljeno čustvo,
    ne nebo, ne zemlja,
    ne negibnost, ne ples.
    Bilo je nekaj nevidnega vmes.
    Les v ognju, kri v temi,
    neko pričakovanje,
    ki si morda privrženost želi.
    Bilo je nekaj kar izgine,
    ko cilj zgreši.
    Bila je preizkušnja moči.
    Spodbudna misel, ki zgori,
    veselja nujnost, ki shlapi,
    nedopusten dež, ki umiri.
    V dežju čudni ples.
    Jaz in ti vmes.
    Drevesa kot želje zbolijo in usihajo,
    še prej pogledajo zemljo in nebo.
    Ko odidejo, oddajo še zadnje slovo.

    ...o0o...

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.08.04 @ 09:36 z stojči 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 222

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 5,76 seconds