Sijaj v tvojih očeh – nocoj jaz sem v njem ujeta.
Verjemi, da mi ni lahko… od besed tvojih sem razvneta.
Brez izhoda tavam v temo in samevam sredi travniških livad,
soočiti se moram z resnico – ne poznaš ljubezni, sploh me nimaš rad.
Ostajaš ptica samotarka, čeprav mnogo ljudi imaš za seboj,
a jaz ob tebi bom postala starka, ki čaka na še eno noč s teboj.
Ujet si v labirint namišljene ljubezni, jadraš v očeh strasti,
a pazi, da se ti ne vrne, saj igraš se s čustvi in to boli.
Morda res je izgubljena tvoja duša in težko priznaš, da rad imaš.
A ne bom več zrak, ki ga le spregledaš, saj zdaj je čas, da si le priznaš.
Ne bom več glava vaškega bedaka, ne bom več ljubica noči,
ona ali jaz – povej odkrito brez laži.
Potrebujem le iskren odgovor, da zadnja ne bom, ki ji boš priznal,
bilo je res dovolj čakanja, dovolj si mi že lagal.
