Potreba po dobrih odnosih je prisotna pri vseh ljudeh, vendar smo ljudje zanjo različno dovzetni. Nekateri ljudje so zagledani vase in v svoj prav, drugi se opravičujejo za vsako malenkost. Prava mera je v pozornosti in občutku za stanje sočloveka ter tudi v zvestobi do sebe.

Ko opazimo, da smo s svojim dejanjem drugo osebo prizadeli, se je drugi osebi treba opravičiti – že iz svojega spoštovanja do nje. Opravičimo se iz dveh razlogov: kadar obžalujemo dejanje ali zgolj vpliv, ki ga je naše dejanje imelo na drugo osebo.

Hči je stara dvainštirideset let, samska, živi v spodnjem nadstropju hiše, v kateri bivata še oba ostarela starša. Je edinka, ima redne prihodke, mačko in nekaj prijateljic.

Moškega že nekaj let ni imela. Ima strah pred čustveno bližino, četudi si res zelo močno želi, da bi lahko srečala moškega, ki bi jo sprejel takšno kot je. Je načitana in inteligentna, vedno pove kar misli in sklepa, da se je moški nekako kar ustrašijo.

Vse v Obstoju obstaja sočasno in se dogaja v istem trenutku, in to Zdaj. Zaradi tega v resnici ne obstajata prej in pozneje ter vzrok in posledica.

Ker se je Vse že zgodilo oziroma se že dogaja ob istem času, ni nobene potrebe po uravnoteževanju ničesar in nikogar. Obstoj ni v ne-ravnotežju pozitivnih in negativnih energij, kot to trdijo karmičarji, ampak ima svojo značilno in stalno konfiguracijo, ali po domače postavitev, tudi stanje.

To pomeni, da karma kot učinek oziroma posledica nekih dejanj ne obstaja, saj je v Obstoju le stalna akcija brez reakcije. Karma je le navadna laž in lažni konstrukt, ki ga karmičarji uporabljajo za varanje, manipuliranje in izkoriščanje.

Dragi prijatelji, zelo me veseli, da ste se oglasili v tako velikem številu:) in z velikim zanimanjem spremljali serijo o karmičarjih. Serija je bila le eno poglavje iz knjige Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu, v kateri predstavljam moje vesoljske dogodivščine.

V njej lahko preberete še več o karmičarjih, nama s Sanjo, mojo punco s planeta Palki, in o naši fantastični ekipi na planetu in prijateljskih vesoljcih, s katerimi smo že ukinili Karmičarsko organizacijo na Palkiju.

Tu je kratka predstavitev knjige:

Kaj je dobrega v tem, da je zapustil družino in odšel z drugo?!
» Ljudje mi ves čas govorijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra.«, je začela pogovor Brigita in nadaljevala: «To me v situaciji, ki se mi je zgodila, zelo jezi. Povejte, kaj je dobrega na tem, da je moj sin zapustil snaho, s katero sta poročena petnajst let in tri otroke, moje drage vnuke in odšel z drugo, s katero se poznata štiri mesece?! Štiri mesece, si lahko mislite?! Prej smo živeli skupaj v hiši, midva z možem zgoraj, oni pa so si uredili stanovanje spodaj.

Sin se je prejšnji mesec odselil, snaha in vnuki pa so ostali, vsaj za zdaj. Vsak dan jih gledam in vidim, kako jim je hudo. Z možem sva na robu z živci, njemu je že udarilo na zdravje in bojim se, da bom še jaz zbolela. Najmlajši vnuk še ni v šoli, zato je veliko pri meni. Ko me pogleda s svojimi črnimi očki in z žalostnim glaskom vpraša: »Babi, zakaj nas oči ne mara več?«, mi poka srce. Kaj naj mu rečem?

Veliko je bilo že napisanega o tej temi, vendar ne dovolj. In nikoli ne bo dovolj poudarjeno, zakaj je to tako pomembno. Pozitivno razmišljanje je temelj za samopodobo, za samozavest, za uspešno življenje, za zdravje in blaginjo v življenju. Za vse. Je temelj, je osnova, je podlaga, je tlakovec. In če nas pozitivnega mišljenja niso naučili starši, se ga moramo naučiti sami. Kako se ga naučimo?

Enostavno, kot je vse enostavno, če se držimo navodil. Edina 'malenkost' zaradi katere večina ljudi obupa je...čas. Koliko ste stari letos? X let razmišljamo negativno, pozitivna odrešitev pa bi se morala pokazati že čez 14 dni, ali pa kar jutri. Hitre rešitve tukaj ni. Ne moremo iti v trgovino in kupiti prašek proti negativnemu razmišljanju iz čisto enostavnega razloga, ker ga nimajo. In četudi danes popolnoma spremenimo način razmišljanja, bo rezultat viden zelo zelo počasi.

Vsakdo izmed nas ima - če se za hipec ozre nazaj, na pot, ki jo je do sedaj prehodil -, nemalo različnih »življenjskih faz«. Onih, na katerih nam je na vseh področjih šlo kot po maslu, pa spet drugih, za katere se zdi, kot da smo, dobesedno, bili zapuščeni od boga.

Da, gre za zoprna obdobja, ki se, četudi so kratkotrajna, vlečejo in vlečejo. In v katerih se soočamo s spoznanjem, da nas življenje, kakršnega smo živeli do sedaj, ne zadovoljuje več, da moramo nujno nekaj narediti/spremeniti – sicer še ne vemo natančno kaj -, vsekakor pa nekaj. Govorimo si: »Tako preprosto več ne zmorem.

Corrie ten Boom je preživela drugo svetovno vojno v taborišču Ravensbruck. V prvih povojnih letih  je vodila predavanja, na katerih je obiskovalce učila in vzpodbujala k odpuščanju. Na Holandskem je svoj dom preuredila v okrevališče za žrtve nacističnega nasilja.

Spoznala je, da: "Tisti, ki so bili sposobni odpustiti svojim prejšnjim sovražnikom, so bili zmožni vrniti se v zunanji svet in ponovno zgraditi svoja življenja, ne glede na to, kako jih je bilo tega strah. Tisti, ki so pestovali svojo zagrenjenost, pa so ostali pohabljenci."

Dragi prijatelji,

z današnjim člankom zaključujemo serijo o karmičarjih. Veselim se, da bomo kmalu zaprli tudi njihovo lažno šolo in resnični zapor, kot smo to naredili na planetu Palki.

Vsi Palkiji so septembra in oktobra 2018 dobili nova, mlada, zdrava in lepa telesa ter veliko drugih fantastičnih daril, o katerih lahko berete v seriji knjig »Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu«. Tudi vi boste dobili vsa ta čudovita darila. Veselim se, da bi bilo to danes.

Karmičarski sistem ni nobena šola, kot svojo klavnico lažno predstavljajo karmičarji. Resnična šola je prostor oziroma okolje, v katerem si vsi, ki želijo, prostovoljno izmenjujejo znanje in izkušnje ter skupaj razvijajo nove ideje. To je šola enakovrednih, enakopravnih in suverenih bitij.

Veste, kako je prišlo do izuma šivalnega stroja, ki je rešil naše prababice počasnega šivanja na roke? Takole …
V 19. stoletju se je Američan Elias Howe že več let ubadal s tem, kako bi naredil šivalni stroj. Največ težav mu je delala igla, ki jo je stroj vedno zlomil. Poskušal je to in ono, a zaman. Potem pa …

Neke noči je sanjal, brrrr, da so ga ujeli ljudožerci. Ko so ga gnali, no saj veste kam, je opazil, da imajo kopja preluknjana pri vrhu. Hipoma se je prebudil iz sanj vesel, da se je rešil ljudožercev, še bolj pa zato, ker je prišel do rešitve.

To vprašanje se nam navadno utrne, kadar si težave v našem življenju sledijo ena za drugo. Komaj smo se izkopali iz ene ali pa še ne, je že na obzorju druga. Občutek imamo, da se nikamor ne premaknemo, da se je cel svet zarotil proti nam in da ni nikjer izhoda. Pogledamo naokoli in opazimo same nasmejane obraze, ter poslušamo kaj se lepega dogaja drugim.

Vsi nekaj kupujejo, mi pa imamo finančne težave in si ne moremo ničesar privoščiti. Če pa si, pa se naš minus na bančnem računu poglobi in s tem tudi naš glavobol. Naši odnosi v družini so na dnu, saj ni komunikacije. Naše počutje je obupno, poleg tega pa se zbujajo občutki zavisti, ljubosumja in žalosti do vsega, kar opazimo pri drugih.

Poznate zgodbice o ljudeh, ki so se spustili v posel, vezo …, ne da bi, vsaj navidezno, izpolnjevali pogoje za ta podvig? Gre za ljudi, o katerih modrujemo (tračarimo): »Še osnovne šole nima, pa poglej, kam je prilezel!« Ali pa: »Ona je tako ponesrečena –, mislim, a tebi zgleda -, poglej jo no, kakšna pa je, kako ji je le uspelo dobiti tega tipa?« itd. itd. In drugi pol; ljudje z briljantnim umom, visoko izobrazbo, super finim videzom, karakterjem, značajem … skratka z vsemi pogoji, temelji, zasnovami, osnovami … za noro izpolnjujoče življenje, pa, videti je, že več let, nezadovoljni, ostajajo na istem mestu.

Le kje je kleč? Tako na prvo žogo se mi - se spomnim še iz študijskih dni - v glavo prikrade misel, da več kot znaš, bolj vidiš, kako neznaten delček vsega znanja pravzaprav poseduješ. Več kot znaš, bolj se zavedaš, da znanja in izkušenj ni nikoli dovolj. Še to se moram naučiti, še to moram predelati, še na to se moram pripraviti, še to storiti, preden …

Dragi prijatelji, preberite, kako so si karmičarji izmislili karmo kot umetno valuto za lažnivo zadolževanje in prisilno odplačevanje namišljenih dolgov.

Mi, ne krivi ne dolžni, jih moramo odplačevati za naše inkarnante, nam neznane ljudi z drugih planetov. Z mukami, bolečinami in trpljenjem, in na koncu tudi z našim življenjem.

Karma je le beseda

Karmični sistem je lažniv, saj zaporedni model sveta ni resničen. Karmični sistem je nemožen, saj je nemogoče popolnoma matematično pravilno uravnotežiti dejanja različnih ljudi. Je arbitraren, saj se o karmi preprosto dogovorijo, jo dodajo ali odvzamejo, tako kot se jim zdi.

Bi nam morali biti naši otroci hvaležni?

Pred kratkim je po nasvet prišla mama, ki jo je težil odnos z najstniškim sinom. Potožila je, da fant  ne zna ceniti, kar mu starša nudita in opisala nedavni takšen primer: »Zadnjič me je prosil, če lahko dva njegova sošolca prespita pri nas. Želeli so v kino, na večerno predstavo. Ker sošolca nista iz Ljubljane, po koncu predstave ne bi več imela avtobusa domov.

Seveda sem privolila, za fanta sem pripravila ležišče v naši dnevni sobi, počakala sem jih z večerjo in jim zjutraj pripravila zajtrk. Običajno ob koncu tedna z možem rada skupaj pogledava kakšen dober film, tokrat pa sva se umaknila in dnevno sobo prepustila fantom. Naslednji dan sem morala za nekaj dni na službeno pot. Sina sem prosila, da medtem zaliva vrt. Mislite, da ga je?! Ni ga, ker je menda pozabil. Verjemite, da me je prizadelo. Jaz sem se lahko za njegova sošolca odrekla filmu, jima skuhala večerjo in pripravila zajtrk, mož pa ju je še odpeljal domov. Njemu pa to niti toliko ni pomenilo, da bi poskrbel za tisto malo, kar sem ga prosila, pa čeprav ve, koliko mi vrt pomeni.«

Modrost pravi: »Kdor je dosegel neodvisnost od želja, je dosegel notranji mir.« Dokler je človek prilepljen na želje, toliko časa je njihov suženj in kot odvisnež hlepi po njihovi zadovoljitvi. Tudi ko je želja potešena, je vzpostavljeni mir kratkotrajen. Kmalu se v umu pojavita negotovost in strah pred  tem, da bo izgubil tisto, kar ga teši: da bo izgubil ljubljeno bitje, premoženje, ugled, zdravje, mirno in udobno življenje, prijatelje …

Ta strah je utemeljen, kajti resnica je taka, da vse na tem svetu mine, vse teče po reki časa, reki minevanja. Dokler želje vežejo človeka na minljive pojave, tako dolgo ne bo našel miru. Hotel bo zadržati, česar se zadržati ne da.

Tudi vi spadate med zelo čustvene ljudi? To ni nujno slabo, saj so čustva so barve življenja. Manj dobro pa je, če svoja čustva nezdravo navežemo na nesmiselne navade ali vsebine ali pa na karkoli, kar hitro, slej ko prej mine, s čimer sami sebe postavljamo v zelo negotov, odvisen položaj.

Čas in človeška pogojenost pa sta me že zgodaj k sreči razkrinkala do te mere, da sem v veliki meri spoznal, da so moji osebnostni temelji slabi ter da potrebujejo močan remont.

Dragi prijatelji, zdaj vam bom razkril, kako poteka inkarniranje. Spoznali boste, kako lažnivi in prevarantski so karmičarji.

S tem razkritjem sem povzročil propad Zle Karmičarske organizacije in tudi vam omogočil, da zaživite kot resnična, originalna in samostojna Bitja Čistega Zavedanja. Čudovita Bitja Ljubezni in Modrosti. In to za večno.

Namesto koga roža cveti, namesto koga sem jaz?*

V zaporednem modelu Kreatorsko Absorbcijskega Karmičarskega sistema gredo višji živeti v nižja življenja. Inkarnanti so ves čas nosečnosti in še po rojstvu popolnoma zavedajoči se in imajo ves spomin. Vedo, kdo so, od kod so in zakaj so tu. Ne želijo biti tu, a ne morejo ničesar narediti, da bi šli domov. Vstopajo in izstopajo v in iz otroka v materi in kasneje izven nje.

Slišim praviti, jo bolje odnesejo tihi, ubogljivi, marljivi, pridni, poslušni … Tisti, ki delujejo v smislu: »Bom že opravil, tj. operativno izvedel načrt, ki si ga bo izmislil nekdo drug. Ne premorem toliko ustvarjalnosti, osupljivih idej, znanja, volje, vizije in navsezadnje in predvsem zaupanja vase ter v to, da se bo vse dobro izteklo, da bi se česarkoli lotil sam ali vsaj na svoj način. Kritično mišljenje mi je tuje, raje imam, da se o stvareh izrečejo drugi.«

Nemara je takšna »pasivna« osebnostna naravnanost res rezultat naše nacionalne zavesti, ki ji je - ne glede na precejšnjo prepletenost Slovenije z gradivi, seminarji, tečaji, delavnicami, terapevti, svetovalci … in podobnimi načini ter sredstvi osebnostnega zorenja in pripadanja sebi - še vedno bližje in najbolj domača vloga »discipliniranega uradnika« (hvala g. Mazzini za tole skovanko).

Dragi prijatelji,

so tako cinični, da so si celo izmislili zakon, po katerem nas lahko mučijo in se izživljajo nad nami. S tem se lažno predstavljajo kot “zakoniti” lastniki naših življenj in nam vsiljujejo njihove neumnosti.

Karmični Zakon močnejšega

Karmični zakon oziroma Zakon vzroka in posledice, ali po domače zakon setve in žetve, je v resnici Zakon močnejšega. Karmičarji svoj zakon predstavljajo kot Univerzalnega in tako najvišjega. S tem se sklicujejo na višjo silo, »Kreatorja«, katero potem uporabljajo za nasilje nad nižjimi. In to predvsem z vsiljevanjem njihove, seveda lažne, razlage Sveta in Življenja.

Vse bolj aktualne, razširjene in donosne postajajo dejavnosti oz. izdelki, katerih glavni cilj je reševanje takšnih in drugačnih težav, ki jih imamo s svojo zunanjostjo.

Podočnjakov, gub, mozoljev, vraščenih dlak, temnih lis, počenih kapilar, prekomerne telesne teže, obarvanih, odkrhanih zob, prevelikega, premajhnega nosu oz. dojk, kratko oz. daljnovidnosti in še tisočih drugih bolj ali manj velikih telesnih hibic, ki kazijo naš videz, se je mogoče - če se poslužimo farmacevtsko-kozmetičnih, medicinsko-estetskih, wellness in spa uslug, pa tudi zdravega prehranjevanja - dokaj enostavno rešiti, tj. jih odpraviti ali jih vsaj zmanjšati, prekriti, da so skorajda neopazne.

Dragi prijatelji in “sošolci«,

za karmičarje smo mi slabi, zato moramo iti na silo skozi njihovo šolo Zla, v kateri nas oni kot lažni učitelji in pravi mučitelji »učijo« biti dobri.

Zla bitja nas ne morejo naučiti ničesar drugega kot le Zla. Mi smo v resnici Čudovita Bitja Ljubezni in tega nas ni potrebno učiti, saj je to naše naravno Stanje in Znanje.

Karmičarji so nam omejili možnost Zavedanja naše resnične Identitete ter nas nalagali, da smo slabi, zato da bi se lahko izživljali nad nami. Na našo velikansko srečo se lažna šola končuje in kmalu se bodo začele rajske počitnice našega pravega in čudovitega Življenja.

Večji del našega življenja se sestoji iz tega, da nam drugi posvečajo pozornost, oziroma mi njim. Pojem pozornosti pogosto označujemo kot neko obliko zbranosti in predstavlja zavestno miselno usmeritev na kaj. Pomeni pozorno spremljati, intenzivno poslušati, kazati zanimanje, zavestno misliti na nekaj alo o nečem premišljevati.

Pri tem gre seveda za zavestno aktivnost. V številnih trenutkih, ko se manj zavedamo, nam opazno primanjkuje pozornosti, zavestne izmenjave energije, predvsem življenjske energije. Energijo sprejme in jo, osebno obarvano, odda naprej. Energija je potrebna, da bi lahko živeli. Vprašanje pa je kdo lahko energijo neposredno in v čisti obliki pritegne in sprejema?

Prepričana sem, da verjetno nihče od vas ne vstopa v odnose ozaveščeno ter pri tem ne ve, kaj to sploh so odnosi, pa tukaj mislim na vse vrste odnosov. Torej eno nenavadno vprašanje za vas, dragi moji: kaj to so sploh odnosi? Kakšne vrste odnosov poznate? Kako jih gradite, negujete, kako se sploh vzpostavljajo odnosi?

Veste, noben odnos ni samoumeven. Na mojih predavanjih na temo odnosov mi prisotni znajo povedati, da imajo ljubeč odnos do mode, psa, bicikla, moža, otrok, babice, knjig, zelo redko zna kdo povedati, da ima odnos tudi do sebe. Zanimivo kajne? Kajti ravno odnos do sebe je tisti, ki je aksiom in temelj ostalih odnosov. Bi se lahko strinjali?