Piše: Natalija Pavlin

Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim majhnim korakom.
(Lao Tse)

Poznamo veliko različnih razlogov, zakaj človek začne delati na sebi. Velika večina se odloči za to, ker ne ve več, kaj naj drugega naredi. Znajdejo se v situaciji, ki se ne izboljša oziroma se ne spremeni, trpljenje pa se veča iz dneva v dan. Nekateri se aktivirajo zato, ker želijo nekaj spremeniti, premakniti, izboljšati v svojem življenju in se že zavedajo, da so sami odgovorni za to, kako živijo.

Torej začetki dela na sebi skoraj vedno segajo na področja zdravja, partnerstva, financ, dela, službe, odnosov na delovnem mestu, odnosov v družini … in združuje jih konkreten cilj. Odprava bolečine, premagane bolezni, zanositev, izboljšanje finančnega stanja, dobiti partnerja/partnerko, dobiti službo, zbrati energijo za selitev, postaviti se na svoje noge …

Tolteški nagualizem kot posebna oblika srednjeameriškega misticizma temelji na mitu o Orlu kot Stvarniku in Gospodarju Življenja in Smrti. Orel naj bi z deli samega sebe omogočal ljudem življenje, jih po smrti zaužil, si prisvojil njihove izkušnje in jih potem raztopil v sebi. Edina izjema so t. i. Bojevniki, ki:

1. s posebnim načinom življenja in zahtevnimi vajami opustijo lastno Pomembnost (in Ubogost, saj sta to dve strani iste blodnjavosti o lastni več in manjvrednosti),

2. povečajo svojo osebno moč,

3. zberejo vso in za razne neumnosti zapravljeno energijo ter postanejo energijsko celoviti,

Navodila za uporabo kako priti do stanja sreče, kaj vse je potrebno opustiti, spremeniti, začeti delati, govoriti in misliti popolnoma drugače…. Kaj sploh pomeni »biti srečen« in zakaj si človek želi do tega stanja, če ga niti ne pozna. Najprej je potrebno vedeti, poznati občutek kako je, ko si srečen, (to ne pomeni, ko si zadet od kemijskih substanc) potem pa narediti vse, da si to stanje ohrani.

Kako pa lahko začutiš občutek sreče? Vsakomur je dana to priložnost, če dovolj dolgo išče in išče. Nekdo bo našel to »stanje« v dveh treh poskusih, drugi bodo rabili teden ali mesec dni. Odvisno tudi, kam se bo kdo obrnil za pomoč in vodenje.

Piše: Neža Mrevlje v Vivi www.viva.si

Ujeti, občutiti in deliti srečo
O čem govorimo, ko govorimo o občutjih sreče pri otrocih? Gre za sprejetost, pozornost, ljubečnost ali varno navezovanje, opravljanje razvojnih nalog in spoznavanje sveta? Pravzaprav za vse našteto. Zato ko na doživljanje sreče pri otrocih pogledamo s stališča čustvenega, socialnega in osebnostnega razvoja, vidimo, da govorimo o notranjem miru, pomirjenosti, izpolnjenosti in zadovoljstvu.

Gre torej za stanja ugodja, ki jih prinašajo občutki »tople povezanosti in lastni razvojni dosežki,« poudarja klinična psihologinja in psihoterapevtka razvojno analitične usmeritve in sistemska družinska terapevtka Bojana Moškrič. »

"Največ dobrega lahko stori oče svojim otrokom tako, da ljubi njihovo mater." Približno tako se je glasila misel, ki sem jo prebral pred mnogimi leti, žal pa se več ne spominjam niti imena njenega avtorja niti tega, kje sem jo prebral. O tem, kaj konkretno je imel avtor v mislih in kaj nam je želel sporočiti, seveda ne morem pisati, lahko pa razodenem, kaj je ta misel sprožila v meni.

Najprej sem pomislil, da lahko oče za dobrobit svojih otrok vendarle stori še kaj več, kot da zgolj ljubi njihovo mater. Toda kmalu se mi je posvetilo, da je nemara avtor s to mislijo želel povedati: če bo zadoščeno materini potrebi po ljubezni in sprejetosti, bo ta lahko svojim otrokom nudila mnogo več ljubezni, topline in podpore. Zveni logično, vendar si uvodno misel lahko kdo utegne razlagati tako, kot da je vsa odgovornost za čustveno blagostanje v družini na očetovih plečih, kar seveda ni res.

LAHKO ZAČNEMO S TEM, DA SE DRŽIMO OBLJUB, KI JIH DAJEMO SEBI

Kaj pomeni čustvena inteligentnost? Kako se jo meri?
Najpreprostejša razlaga govori o tem, da čustvena inteligentnost pomeni sposobnost zavedanja svojih čustev in ustrezno ravnanje z njimi. To ravnanje in izražanje čustev naj bo takšno, da podpira našo osebno rast in ne škoduje drugim ljudem.

Obstajajo testi, ki lahko pokažejo, kje smo šibki in kaj bi bilo potrebno razvijati. Ovrednotimo lahko posamezne naše sposobnosti kot na primer komunikacijske veščine, sposobnost reševanja konfliktov ali izražanja čustev, sprejemanje kritike, izražanje svojih potreb, stopnjo prilagajanja in podobno. Vendar bi bilo preveliko poenostavljanje, če bi na podlagi teh testov čustveno inteligentnost merili po neki lestvici ali vrednostnem sistemu.

V 3. delu smo pregledali »dokaze« za obstoj boga, s katerimi so teologi in laiki stoletja na vse krempelje poskušali dokazati obstoj izmišljenega bitja, v resnici pa so z nesmiselnimi in lažnimi dokazi še sami samo potrjevali, da bog ne obstaja. Odličen primer je seveda »dokaz«, da bog obstaja, ker tako piše v bibliji. Drugi in enako značilno nesmiseln »dokaz« za obstoj boga je vera: »Ker verjamem, da bog obstaja, bog obstaja!«

Oba »dokaza« se v ničemer ne razlikujeta od naslednje »dokazne« izjave: »Bla, bla, bla, bog obstaja!« Namesto »bla, bla, bla« lahko napišete karkoli.

Po skupnem sodelovanju s teologi in verskimi laiki pri dokazovanju, da bog ne obstaja, ha, ha, ha, poglejmo zdaj še argumente in dokaze, ki trdijo, da bog ne obstaja.

Mnenja, prepričanja in stališča so le trditve za obstoj in seveda tudi za neobstoj boga, niso pa še dokazi. Da bi trditve (hipoteze oziroma predpostavke) postale dokazi, morajo biti dokazane, in to s konkretnimi dokazi. Teologi, še posebej tisti, ki mislijo, da so zviti in trdijo, da materialni in znanstveni dokazi za obstoj boga res ne obstajajo, ne obstajajo pa tudi dokazi, ki dokazujejo, da bog ne obstaja, uporabljajo to lažno trditev že kar kot pravi dokaz: če ne morete dokazati, da bog ne obstaja, potem bog obstaja.

To seveda ni res, saj dokaz za neobstoj boga obstaja, dokaz za obstoj pa ne. Dokaz, da bog ne obstaja, je zelo preprost, logičen in razumljiv. Religija trdi, da je bog kot Stvarnik ustvaril Vse, kar obstaja iz nič (»ex nihilo«). Vsakdo ve, da iz Nič ni mogoče ustvariti ničesar. Obstoj, Vse, kar obstaja, je Dokaz, da Nič ne obstaja in da boga, ki bi ustvaril Svet in Nič, ni.

Izkušnja marsikaterega potujočega po poti duhovnega razvoja je tudi obdobje, ko se mora prebiti skozi neosvetljeni predor nerazumljenosti, se predihati skozi vakuum osamljenosti. Lahko nas duši psihičen občutek, da je naše življenje kot "to ni to" in obenem ne vemo, kaj je tisto, za kar bi lahko rekli "to je to". Noben človek, knjiga ali tečaj nam ne zmore dati odgovorov na temeljno vprašanje o smislu življenja (najprej našega osebnega, nato človeškega, planetarnega, vesoljnega).

Nikogar ali ničesar ni, ki bi zmogel ali zmoglo osmisliti naš obstoj. Nihče nas ne razume, morda smo ocenjeni kot nekdo, ki mu ničesar ne manjka in sploh ne ve, kaj bi rad. Morebiti pa doživljamo zelo konkretno življenjsko stisko (izguba službe ali partnerja, bolezen) in ni nikogaršnje rame, da bi jo lahko natopili s solzami, ni objema, ki bi s svojo toploto sporočal: "Vse bo še dobro.

Zelo pomembno je, da razumete, da so vse “dokaze” za obstoj in dokaze za neobstoj boga napisali karmičarji sami. To je isto, kot bi isti avtor napisal dve verziji zgodbe, pozitivno in negativno, s tem, da bi obe napisal zato, da bi namerno ustvaril vernike in nevernike in njihove medsebojne konflikte.

Karmičarji so bili verniki novega boga Enosti, Kreatorja, ki naj bi Vse ustvaril iz Nič, se razdelil na več posamičnih bitij, ljudi in živali, da bi se spoznal, potem pa bi se znova združil in spet postal Eden in Edini. Več o razlikah med starim in novim bogom lahko preberete v moji seriji člankov.

Kakšna je razlika med starim in novim bogom?

Ste se kdaj zalotili, da ne delate tistih stvari, ki bi jih morali, da bi se počutili bolje? Veste, da bi vas joga sprostila, vendar greste raje ven na pijačo. Radi bi živeli bolj zdravo, pa se ne morete lotiti telovadbe in zdrave hrane, zato še naprej jeste nekvalitetno?

Zakaj sabotiramo sami sebe? Zakaj je tako težko začeti nekaj, po čemer se bomo počutili bolje? Pred vami je nekaj nasvetov, kako spremeniti "moram" v "želim si" in se pri tem še zabavati.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

Intervju: mag. Veronika Seles, psihoterapevtka

Kot pravi mag. Veronika Seles, psihoterapevtka s področja družinske in zakonske terapije, nihče ni imun na afere, ki so dandanes – večinoma skrite za zidovi – zelo pogoste. Kaj to pomeni za prihodnost odnosa in kaj razkriva o njegovi zgodovini, smo se pogovarjali z mag. Veroniko Seles, ki je napisala tudi knjigo z naslovom Nezvestoba.

Kako razumeti nezvestobo, se soočiti z njo in premagati njene posledice. "Odkritje afere je, kot pišejo nekateri strokovnjaki, največji dogodek v zakonski oziroma partnerski zgodovini. Označuje konec starega zakona oziroma odnosa.

Piše: Bern Jurečič v Karme plus

Kako pogosto ste na vprašanje Kaj si želite v življenju odgovorili: želim biti srečen? Ali ste se kdaj vprašali, kaj je za vas sreča? Odgovor oziroma prava razlaga za srečo ne obstaja.

V psihologiji lahko najdemo razlago, da je sreča pozitivna čustvena reakcija glede na dano situacijo. Če se soočite z nečim, kar lahko popolnoma sprejmete, lahko doživite čustveno srečo. V primeru, da dane situacije ne sprejmete, občutite odpor, ki je lahko izražen v različnih čustvenih oblikah, kot so strah, jeza ali gnus. Če povzamemo, je občutek sreče individualen in se lahko spreminja iz trenutka v trenutek, predvsem pa je odvisen od tega, kako se vaše izkušnje ujemajo z vašimi željami.

Bog je karmična izmišljotina za norčevanje, podrejanje in zlorabljanje ljudi

Bistvo Karmičnega sistema je njihova teorija in praksa Zla in Dobrega, ki izvira iz lažne trditve, da je vesolje v ravnotežju dveh nasprotujočih si energij, negativne in pozitivne. Vidimo lahko, da so vsi scenariji za osebna, partnerska, družinska, organizacijska, narodna in planetarna življenja napisani po tej lahko prepoznavni formuli, po kateri so vsi ljudje malo zli in malo dobri.

Zanimivo je, da je šizofrena karmična razcepljenost kontradiktorna tudi sama v sebi, saj tako jasni in z lahkotno prepoznavni stvari, kot sta Zlo in Dobro, nista isti za vse enako. Za Zle je Zlo Dobro, saj so prepričani, da so oni “dobri” ljudje, ki delajo “dobro”. Serijski morilci, ki na primer pobijajo prostitutke, so prepričani, da jim pomagajo, da čimprej odidejo v nebesa v boljše življenje. Tudi kriminalci imajo o sebi visoko mnenje in mislijo, da so upravičeni do tuje lastnine, in to najraje na nasilen način.

Življenje v raju

Naši vesoljci so od decembra 2019 do današnjega dne sprejeli, pomladili in preselili že približno 200 milijonov umrlih Zemljanov, ki živijo na šestih novih planetih. Skupaj z oživljenimi in dlje časa mrtvimi družinskimi rodbinami jih je še veliko več. Umrli in preseljeni Zemljani uživajo na novih planetih, saj živijo v raju.

Vsi so bili pomlajšani na 18 let, dobili nova, mlada, zdrava in lepa telesa, brezplačna posestva, vile po izboru, z vrtovi, bazeni in počivalniki. Takoj po preselitvi so dobili tudi navodila za uporabo replikatorjev, s katerimi so si ustvarili nove osebne izkaznice, bančne račune, na katere so prejeli milijon evrov, in bančne kartice.

Vsako jutro je kot nepopisan list papirja, od nas pa je odvisno, kaj bomo nanj napisali.
Odločitev je naša: ni pomembno s katero nogo vstanemo, kaj nas boli, kakšne obveznosti nas čakajo. Pomembno je to, da se odločimo, da bomo danes srečni, da bomo delali kaj so naše dolžnosti in da bomo uživali v vsakem trenutku, ki nam ga je Bog poklonil.

Ne pozabimo na hvaležnost. Dan se lepo začne, če preden vstanemo z mislimi objamemo vse, ki jih imamo radi, vse, s katerimi živimo in katerih naše oko ne more doseči. Hvaležni bodimo njim, da jih imamo, ter Bogu za priložnost, ki nam jo je dal, da naredimo vse kar se od nas pričakuje in kar želimo sami. Hvaležni smo lahko za veliko stvari, ki jih imamo, ki jih drugi nimajo, za veliko stvari, ki smo, ki drugi niso, ter za veliko lepih občutkov, ki jih poklonimo sebi, ko z zaupanjem stopimo v nov dan, v dan, ki nam ga je poklonil On.

Na spletni strani https://www.worldometers.info/ lahko med drugimi podatki v živo spremljate tudi dnevno število rojenih in umrlih na Zemlji. Danes je četrtek, 19. januarja 2023, in do 20.16 se je rodilo 310.190 ljudi in umrlo 155.366. To seveda pomeni, da se rodi približno enkrat več ljudi na dan, kot jih umre.

Glede na to, da smo leta 2021 dokončno ukinili Karmično organizacijo, ki je načrtovala in izvajala inkarnacije, zaprli vse karmične centre na približno 20 milijonih planetih, ustavili vse inkarnacije, hibridizacije (karmičarji so dve osebni spremenili v energijski bitji, ju združili v eno in inkarnirali v dojenčkovo telo), implantacije (karmičarji so spremenili odraslega človeka v energijsko bitje in ga vstavili v energijsko telo človeka na drugem planetu) in namestitve karmičarskih hlapcev (tudi t. i. glasov v glavi, ki so iz bližnje okolice ljudem podtikali škodljive misli, ti pa so mislili, da so njihove in jih uresničevali), je veliko vprašanje, kdo in kako še naprej izvaja zavestno rojevanje otrok, v katerih ni več inkarnantov.

Piše: Lidija Polajžer Anina

Ljubosumje in zelo sorodno čustvo, zavist, srečujemo tako rekoč na vsakem koraku. Srečamo ga v poslu, prijateljstvu in partnerstvu, v družbi nasploh je zelo prisotno in pravzaprav samoumevno. Je vzrok za mnoga nesoglasja in za še več nesrečnega počutja posameznikov. Pri svojem delu srečujem ljubosumje in zavist praktično pri vsaki stranki, bodisi izvira iz nje ali pa je uperjeno nanjo.

Seveda je tu še polno spremljajočih se čustev, ki podpirajo ljubosumje in zavist na eni strani ter ogroženost na drugi strani. Ob nepravem reagiranju na napadeni strani postaneta namreč žrtvi obe strani, nemalokrat še kakšna tretja oseba ali skupina.

Ali ste vedeli, da naj bi po Nealu Donaldu Walschu imeli v sebi dva glasova, Glas Uma in Glas duše, s katerima lahko celo govorite? Ali slišite katerega od njiju in ali katerega uporabljate v svojem govoru?

Poglejmo nov Nealov zdrs na karmični poledici laži, neumnosti in nesmislov.

»Verjamem, da Bog želi, da bi vedeli…

… da imate dva glasova, s katerima govorite: svoj

glas uma in glas duše.

Ta dva glasova vam tudi ves čas govorita.

Vsem nam je namenjeno srečno življenje. Zakaj potem večina ni srečna? Zato, ker ne delajo tistega, kar  si resnično želijo. Ugotoviti moramo, kaj imamo radi in s tem napolniti naše dni. Pred vami je nekaj preprostih načinov za začetek vašega srečnega življenja

Odločite se, da boste v svoje življenje vnesli več veselja in sreče
Morda se sliši preprosto, vendar veliko ljudi ne ve, kaj si želi. Šele ko smo si na jasnem, kaj si želimo, lahko »naročimo« vesolju in zavestno ustvarjati življenje, ki si ga želimo.

Simbolični pomen bolezni

V članku z naslovom Illness in Literature: Diseases are Symbolic na spletni strani https://www.shortform.com/blog/illness-in-literature/ lahko preberemo nasvete za pisatelje in uporabo bolezni v literaturi. Te lahko uporabijo kot simbole za opis junaka, njegovega stanja in življenja.

»1. Nekatere bolezni so manj uporabne od drugih.

Primer: Sifilis je bil v poznem devetnajstem stoletju pogosta bolezen, ki pa se zaradi negativnega prizvoka ni pojavljala v številnih literarnih delih. Viktorijanska občutljivost ni dovoljevala uporabe bolezni s tako tabuiziranim izvorom.«

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

SPODBUDNA POT V ODRASLOST
Vloga staršev je prijetna, a tudi zahtevna, polna izzivov in vprašanj, na katera ne najdemo vedno odgovora. Vsaj ne takoj. Univerzalnih rešitev namreč ni. Vsak starš ima svoj pristop k vzgoji otrok(a), da najde najboljši način, kako ga vzgojiti v dobrega človeka, pa potrebuje čas.

Na drugi strani tudi otrok potrebuje čas, da se nauči primerno obnašati in se spopadati z življenjem. Naša naloga je, da ga s pozitivnim usmerjanjem in z disciplino napotimo k sprejemanju premišljenih odločitev, da ga učimo odgovornosti in socializiramo na poti v odraslost, ko bo živel tako, kot smo ga naučili.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

ZMAGATI MORATA OBA!
Umetnost skupnega življenja se odraža v kakovosti partnerske zveze. Ta obsega dva človeka, ki sta v odnosu 24 ur na dan, 365 dni na leto, ki skrbita drug za drugega in imata visoka pričakovanja o tem, kako želita biti obravnavana. Povsem človeško je, da ta pričakovanja včasih niso izpolnjena. V tem primeru pride do nesporazuma, ki mu lahko sledi prepir.

Toda če želite obvladati umetnost življenja, morate obvladati ne le umetnost partnerske zveze, temveč tudi umetnost prepiranja. Nobena zveza namreč ni ves čas mirna in tiha; to, po čemer se razlikuje uspešna zveza od neuspešne, je način, kako se partnerja prepirata. Pametna partnerja se prepirom ne izogibata, ampak se trudita poiskati vzajemno spoštljivo rešitev, med prepirom pa ne pozabljata, da se ljubita in da je bistvo konflikta v premagovanju razlik v mnenjih, stališčih in značajih.