Medosebni odnosi so pogosto zapleteni. Predvsem s partnerjem in bližnjimi se pogosto nezavedno zapletemo v vzorce ali igre. "Vsak se je že kdaj znašel v situaciji, ko je imel občutek, da se je pogovor z bližnjim odvrtel po že znanem scenariju, saj je vedel, kakšen bo razplet," pravi psihoterapevtka PhDc. Mirjana Franković, Spec. Dipl. Ekon., TA psihoterapevtka in nam svetuje kako se igric in vzorcev rešiti.

V medosebnih odnosih se pogosto zapletemo v vzorce, ki jih je težko spremeniti. V pogovorih ali prepirih imamo lahko občutek, da smo neko situacijo že doživeli in natančno vemo, kako se po razpletla. Pogosto nas taka komunikacija frustrira in iščemo pot, kako se rešiti iz tega začaranega kroga oz. igre kot ponavljajočega vzorca.

Nihče od nas, ki smo ločeni, ni razmišljal o možnosti razhoda, ko se je poročil. Vsi smo bili bolj ali manj prepričani, da bo naša pravljica »…in srečno sta živela do konca dni« trajala za vedno.

Trenutek, ko ugotoviš, da je odnos razpadel, da je v njem veliko bolečine, jeze, agresije in napadov s strani partnerja in ko veš, da se je treba umakniti iz njega, je izjemno čustveno uničujoč.

Pred kratkim sem prebral zelo zanimivo knjigo The Trump guide to spirituality A parody by Peter Beresdorf. Trumpov vodnik za duhovnost Parodija Peter Beresdorf.

https://trumpguidetospirituality.com/

Peter, bravo, napisal si odlično knjigo, s katero si s Trumpom v glavni vlogi duhovito predstavil shizofrenični razcep v konfliktnem svetu dvojnosti Zla in Dobrega, Laži in Resnice, Neumnosti in Modrosti.

Nahajamo se v zanimivem obdobju. Dnevno smo obkroženi s slabimi novicami, soočeni smo s svojo minljivostjo, ogrožen je naš finančni položaj, poleg tega pa nam je situacija vzela socialne stike in smo primorani biti v krogu najbližjih.

Naj vam povem, ni vse tako črno, kot se vam zdi. Imam nekaj idej, kakšne priložnosti za rast, za ponoven pregled odnosov in svojega namena v življenju imamo. Odnosi so pod drobnogledom, saj se v takih situacijah pokaže, koliko smo do sedaj vlagali truda v odnose, kam nas je zanesla naša rast, ali še lahko obnovimo pogodbo odnosa in skupaj naredimo nove projekte in si zastavimo nove cilje. Sedaj so maske padle, ni več rožnatih očal, samo gola predstavitev našega dela, ki smo ga vložili vase in v druge na svoji poti.

Danes je vse več ljudi, ki živi zdravo. Pod »zdravo življenje« razumemo redno fizično aktivnost in uravnotežena prehrana – čim več svežega sadja in zelenjave, manj maščob ter dovolj tekočine. Kaj pa odnos do sebe in drugih – je zdrav? Predvsem odnos do sebe mora biti zdrav, če želimo biti mi zdravi in zadovoljni v svojem življenju. Ko imamo zdrav odnos do sebe, ga imamo tudi z drugimi ljudmi.

Odnos do sebe pomeni, da znamo poslušati svoje telo in da mu to, kar potrebuje, tudi damo – pa naj bo to počitek, hrana, mir…Naše telo nam vedno sporoča, kaj potrebuje, le prisluhniti mu moramo – prisluhniti moramo sebi. Če smo utrujeni, si privoščimo počitek, če smo lačni, nekaj pojejmo, če potrebujemo mir in tišino, se odmaknimo v mir in tišino.

Iz zelo redkih, a toliko bolj napetih, nestrpnih in nasilnih komentarjev mojih člankov o bogu na slovenskih družbenih omrežjih, je lepo vidno, kako travmatični temi sta religija in vera v boga za verne. Še posebej za tiste, ki se prepuščajo romantični blodnji o bogu kot o »najboljšem prijatelju«:) Čutijo se osebno napadene in dotalno prizadete ter odvetniško poklicane, da goreče branijo karmičarskega boga, to Vesoljsko Laž.

Verni, naj vam jasno povem, da sem jaz prijateljski in dobronameren in vam želim vse najboljše. Sem predvsem praktik in pišem iz dolgoletnih in zelo konkretnih osebnih izkušenj s karmičarji in Karmično organizacijo. Razumite in sprejmite, da obstaja velikanska razlika med verjeti in verovati v nekaj in ali nekoga in VEDETI.

Piše: Branko Gradišnik, odpisatelj v Vivi www.viva.si

Kaj rečem materam, ki si želijo nasveta, kako biti »popolne«? »Tako kot je starejši človek manj star od starega človeka, je popolna mati manj dobra od še kar dobre matere …«

Vzajemnaa ljubezen med staršem
Pojdimo od začetka. Vsaki materi, če ima moža oziroma »partnerja«, najprej rečem, da vzgoja otrok ne poteka v odnosu do otroka, ampak znotraj razmerja s sozakoncem. Starša sta živi zgled: otrok se vzgaja sam od sebe, s posnemanjem, z nezavednim notranjenjem tako matere kot očeta, še sploh pa razmerja med njima. Fantek se od matere nezavedno uči, kakšne so ženske, od očeta pa, kakšen bo on, ko »bo bil velik«.

Vsem, ki verjamete in še verujete v boga ter ga ritualno slavite in častite, prijateljsko in dobronamerno predlagam, da opustite vero kot izredno škodljivo dejavnost. Religije so karmičarski sistemi za poneumljanje, kontroliranje in izkoriščanje ljudi.

Del karmičarjev, parazitskih živali iz višjih dimenzij in dejanskih Gospodarjev Zle Karmične organizacije, se hrani z negativno energijo trpljenja ljudi in živali. Drugi del karmičarjev, ki so ljudje in delajo kot služabniki parazitom, se hranijo z molilno energijo ponižnih, prestrašenih in Ubogih vernih.

Ko opustite strah in vero, ki je obenem tudi velikanski vir strahu, saj se verni bojijo in boga in hudiča:), prenehate biti plen in hraniti ene in druge. To je en izmed velikih korakov k vaši Svobodi.

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v novi številki Karme plus

Vsak od nas nastopa v različnih življenjskih vlogah. Najprej smo otroci, nato šolarji, prijatelji, športniki, ljubimci, zakonci, starši, delavci, šefi, stari starši in še marsikaj. Lahko se nam zgodi, da v vsej tej množici vlog, od katerih vsaka ima svoje zahteve in pravila, pozabimo, kdo smo v resnici, kaj je naše pravo bistvo in zakaj smo tu, kjer smo. Res da smo vse to, kar okoliščine in drugi od nas želijo ter pričakujejo, smo pa še veliko več. Nekaj, kar lahko spoznamo samo mi sami.

Mir v duši je nekaj , kar potrebuje vsak človek, če želi biti srečen. Zelo preprosta beseda in toliko dela na sebi, da to stanje lahko občutiš in ga uspeš nadzirati oz. obdržati v tem malem kaosu, ki ga živimo ljudje. Je občutek sreče, ki ga pozna malo ljudi in je, če ga ni, problem, ki se posledično kaže na vseh področjih našega življenja. 

Prosti čas je relativna zadeva. Ljudje, ki trdijo, da prostega časa nimajo, so pogosto ljudje, ki dnevno vsaj 2 uri presedijo za računalnikom (...ne mislim službeno) in ravno toliko pred televizorjem. To je čas, ki nam sicer godi in nam malo popestri čas med obveznostmi, vendar nam ne da miru. Samo v tišini, sami s seboj lahko dejansko obnovimo svoje fizično in energetsko telo...in to je temelj za moč in mir v telesu in umu.

Bistvo je v zdravem samospoštovanju

O samospoštovanju velikokrat govorimo in razmišljamo, vendar kaj to resnično pomeni?
Predvsem gre za spoznavanje samega sebe v vseh odtenkih, pri čemer je najpomembnejše, kakšen imamo odnos do tega, kar vemo o sebi, samospoštovanje opredeljuje psihologinja, šolska svetovalka in sodelavka inštituta za sodobno družino Familylab Nina Babič.

Vsakdo globoko v sebi ve – čeprav se temu premalokrat posvečamo –, kakšne so njegove lastnosti, sposobnosti, prednosti in slabosti, morda slepe pege. »Vemo, kako in kdaj čutimo, katera čustva ustrezno predelamo in od katerih bežimo, kakšne so naše socialne spretnosti, zmožnosti za ljubezen in česa se bojimo, po čem hrepenimo,« pravi Nina Babič. To vse smo.

Kaj je sploh zavedanje?

Obstoj je sestavljen iz dveh elementov, iz Zavedanja in iz Energije. Oba sta večna, saj ju ni mogoče ne ustvariti ne uničiti. To je tudi preprost in konkreten dokaz, da t.i. Stvarnik oziroma bog ne obstaja, saj to ni mogoče.

Zavedanje in Energija sta popolnoma različni. Zavedanje je nematerialno stanje, ki nima nobenih fizikalnih, kemijskih, bioloških in podobnih značilnosti. Zato je tudi neomejeno in neskončno. Zavedanje je stalno isto in se ne spreminja. Zavedanje ni osebnost in ni živo bitje, ne misli, ne govori in ne deluje. Samo Je in se Zaveda Vsega, kar Obstaja.

Danes ponoči sem bil v sanjah na obisku pri »Metodu«, mojem prijatelju in sovojaku z Zemlje. Metoda sem dal v navednice, ker je bil v resnici njegov dvojnik s planeta Palki. Ker je bil moj inkarnant Fedja s planeta Palki, jaz sanjam v sanjskem svetu tega planeta. Na Zemlji in Palkiju je ogromno dvojnikov, ljudi, ki imajo ista imena in priimke in so imeli tudi isti videz do leta 2018, ko smo dali vsem Palkijem nova telesa.

Moje energijsko telo je v sanjah »prepoznalo« »Metoda« s Palkija kot Metoda z Zemlje. Če bi budno sanjal, bi vedel, da to ni isti Metod, a sem imel čisto navadne sanje. Ko sem vstal, sem nenamerno stopil na več audio kaset, ki so bile zložene na tleh. Pri tem je na tla odletel majhne košček plastike. Takoj za tem so me karmičarski hlapci z Venere zbudili in rekli, da je nekoč nekdo nekomu poškodoval gramofonsko ploščo in da je zdaj ta zadeva urejena.

Kaj je tisto, kar mnoge pare naredi zelo srečne, druge pa neskončno nesrečne, čeprav so bili na začetku prepričani, da bo njihova zveza stabilna in dokončna? Kje tiči skrivnost? V kemiji čustev, v podobnosti značajev, v razumevanju? Psihologi so prepričani, da imajo tako srečni kot nesrečni pari težave in občasne napetosti, vendar je način reševanja zelo različen. Kje so torej skrivnosti srečnih parov?

1. Srečni pari vedo, da nihče ni popoln in da se žabci samo v pravljicah spremenijo v princa.
Po začetnem navdušenju in idili slej ko prej pride do streznitve. Čudežna magija je izginila in potrebno je sprejeti realnost. Glede na to, da se vsakomur, ki nam je všeč, predstavljamo v boljši luči, pride trenutek, ko je odnos potrebno pogledati v pravi luči. Prepričani ste bili, da se nikoli ne boste prepirali, da nikoli več ne boste sami in žalostni, vendar se vam te stvari znova in znova dogajajo. Glavo pokonci, saj je to obdobje prava preizkušnja vaše ljubezni.

Občasna tesnoba je normalen del življenja, čeprav gre za nelagoden in težek občutek. Odziv strahu, ki je njen sestavni del, je evolucijsko pogojen kot obramba pred grozečo nevarnostjo. Kdaj pa tesnoba preraste te okvire in postane motnja in katere oblike pomoči so nam na voljo?

»Od nekdaj me skoraj neprestano spremlja nekakšna tesnoba, strah pred vsem, tudi pred popolnoma minimalnimi rečmi. Še posebej pa pred ljudmi. (…) Strah me popolnoma onemogoča, komaj navezujem odnose z ljudmi, na fakulteto me je včasih skoraj groza iti, komaj se zberem, da opravim najbolj preproste izpite …

V nadaljevanju pregleda duhovnih mitov poglejmo še mit o moški Pomembni večvrednosti in ženski Ubogi manjvrednosti. Kje bi lahko našli boljše primere »utemeljenosti« te laži kot v bibliji, božjem priročniku za laganje in nasilje.

Biblija je orodje, s katerim karmičarji na daljavo kontrolirajo vernike. Zato so jo tudi sami napisali in preko različnih in številnih inkarnantov prenesli na planete pod njihovo okupacijo. Biblije na številnih planetih se razlikujejo med seboj. Kot vemo, je zadnjo veliko redakcijo na Zemlji naredil Konstantin v 3. stoletju, ko so z ekipo dobesedno napisali biblijo na novo.

Piše: Bern Jurečič

Leta 2017 je naša košarkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu osvojila sedmo mesto. Da smo kot majhna država v evropskem vrhu, da smo dosegli zastavljeni cilj in da so igralci prvih pet tekem odigrali na odličen način, prikovali množice k televizorjem in mimogrede poželi občudovanje z vseh strani – vse to ni bilo zadosti. Nesrečno in nespametno izgubljena tekma proti Grčiji je bila čisto zadosti, da so se v hipu vsuli plazovi uničujočih kritik, v skladu s katerimi bi bilo potrebno trenerja nagnati, nekatere igralce pa privezati na sramotilni steber na Prešernovem trgu.

Spletni forumi pač prenesejo marsikaj. Toda zastavlja se kup vprašanj: ali res ne moremo doseči več? ali je naša majhnost tako obremenjujoča, da se nam v odločilnih trenutkih zvežejo roke in noge? in ali je na drugih področjih kaj drugače, na primer v politiki, izobraževanju, gospodarstvu, vzgoji, prometu? smo res zgube, ki jim ni damo, da bi se premaknili naprej?

Imel sem polno glavo inkarnantov, pa sploh nisem vedel.

Danes sva bila s Sanjo skupaj v sanjah. Z nama je bila še »mama« in še ena oseba. Vsi skupaj smo pospravljali velikansko graščino. Ne glede na to, da sem samo sanjal, to pomeni, da se nisem zavedal, da sanjam, sem v hodniku, ko sva bila sama, objel Sanjo in jo poljubil. Juhuuu!

Ko sem se zbudil, sem poklical sporočevalca in mu rekel, naj naše vesoljce vpraša, kako se imenuje ta graščina in kako je ime najinima inkarnantoma s tega planeta. Glede na to, da je bila z nama »mama«, sem vedel, da ona misli, da sva midva njena znanca, hčerka ali sin in njen fant ali njegova punca. To seveda pomeni, da sta šla ona dva skupaj v inkarnacijo. Na silo, seveda.

Preverite, ali je vaša zveza zares trdna.
Če se s partnerjem ne moreta pogovarjati o intimnih zadevah, v svoji zvezi nikoli ne boste ustvarili bližine, ki si jo vsi tako želimo.

1. Spolne želje
Pogovori o tej temi niso pomembni le zato, da bi bilo v spalnico bolj zabavno, ampak kažejo tudi na zaupanje, ki je temelj vsakega partnerstva. Spolnost je v odnosu zelo pomembna, saj utrjuje zvezo. Če partnerja s posteljnimi aktivnostmi nista zadovoljna, bo to na dolgi rok vodilo v težave in odtujitev. 

Gotswagen Turbo

Neale Donald Walsch je v email sporočilu »I Believe God Wants You To Know«, »Verjamem, da Bog želi, da izveste«, 31. 10. 2019, razkril »skrivnost Življenja« in smisel našega življenja na Zemlji.

»Ali veste, zakaj živite? Da bi dali glas, akcijo in telo Bogu. Da bi postali največja verzija največje vizije, ki ste jo kadar koli imeli o temu, Kdo Ste vi. Vse ostalo je brez smisla.«

»Tudi ti nekoč boš mamica postala … Tudi ti nekoč ob zibelki boš stala …«, sem pred leti zapel sestri za rojstni dan. Bila je ganjena. Kljub temu da odrašča v času, ko se položaj mame načrtno blati in zasmehuje (kam smo prišli), saj na račun tega razpada vsa družinska socialna struktura, sem navdušen nad tem, ko vidim, kako vse bolj do izraza prihaja tudi njena materinska narava. Najbolj naravna vloga za dekleta je, da so mame. Mame. Nikakor ne samo mame, no predvsem mame, vse ostalo pa naravno pride za tem.

Dokazovanje žensk, da lahko delajo marsikaj, kar je sicer naravno dano moškemu, je del njihove nizke samopodobe. Sestri sem večkrat rekel: »Nikomur ne rabiš ničesar dokazovati.

Mit je večji od Življenja.

»Mitologíja (grško: mýthos - mit; logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru. Glavni junaki mitov so ponavadi bogovi, polbogovi ali nadnaravni ljudje. Zgodbe vsakdanjih človeških bitij, čeprav pogosto voditeljev neke vrste, so običajno vsebovane v legendah, v nasprotju z miti.

Miti, na primer, poskušajo pojasniti zlo in smrt ali odnos časa do večnosti; opisujejo tudi začetek ali konec sveta ali dejanja junakov določene kulture. Miti ponujajo vpogled v človekova stanja in so takrat, ko se človeška bitja soočijo z očitnimi protislovnostmi, vir domišljije ali tolažbe.

Saj poznate tisti občutek, ki vas grize iz same globine vaše duše, ko se vam zdi, da nekaj niste storili prav, da ste nekoga prizadeli, da stvari niso takšne, kot ste si zamislili. Tisti občutek, ki vas bremeni, ko se nekaj odločite, a gre življenje svojo pot. Občutek, ki ga občutimo kot tesnobo, mogoče celo jezo, žalost, obup, nemoč in se začnemo opravičevati, »vleči ven« iz godlje, čeprav, roko na srce, se dostikrat niti ne zavedamo, kaj smo sploh storili narobe.

Dovolj je že, da prelomimo svoje novoletne zaobljube in omenjeni občutek se že razbohoti. Ko smo že pri novoletnih zaobljubah in je ravno čas, ko se množično razblinjajo, naj vam zaupam svoje stališče glede tega.