Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Intuicija-Hevreka-Heureka-Arhimed

Intuicija za naš čas nedelja, 6. junij 2021 @ 05:05 CEST Uporabnik: Pozitivke Vsa zgodba se začenja z besedami »Hevreka!«, ali po naše »Našel sem!«. Je bilo kaj izgubljeno? Kaj bi bilo treba najti? Hevreka Bil je eden od tistih pogostih vročih dni na Siciliji v mestu Sirakuze. Do Kristusovega rojstva bosta minili še kakšni 2. stoletji, ko se je učenjak Arhimed hladil v banji in se predajal lagodju. Roki sta mu prijetno lebdeli v vodi in čutil je, kako se mu celo telo prijetno sprošča. V kopalnici z majhnimi okni je bila svetloba prijetno umirjena, ne kakor zunaj, kjer se je vse bleščalo v popoldanskem soncu, da je slepilo oči: bele stene hiš, cesta, celo oljke in fige in nebo, ki se je razblinjalo v migetanju zraka. Hotel je že vstati iz banje in se je napol dvignil iz vode, toda potem se je spet spustil nazaj v banjo in bil nekaj časa čisto tiho. Nekaj je opazil, nekaj je bilo … Spet se je malce dvignil iz vode in občutil naraščajočo težo telesa ter pri tem odprto spremljal zniževanje gladine. Njegov duh je bil hkrati blizu in daleč. Opazoval je z vsemi čuti in hkrati pronical v neznane globine spoznanj. Ponovno se je spustil v banjo, v lahkotno lebdenje v vodi – gladina vode se je zvišala. Začelo se mu je svitati. Čutil je, kako prihaja spoznanje. Kri po žilah mu je hitreje vzplapolala in v prsih je začutil, da ga začenja raznašati od veselja. »To bo, to bo,« si je mrmral. Še enkrat se je počasi privzdignil iz vode in se enako počasi spustil nazaj vanjo, ter pri tem odprtega duha opazoval gladino, zaznaval svojo težo in čutil rešitev, ki je lebdela na robu njegovega duha in … tedaj jo je zagrabil. »Hevreka!« je eksplodiralo iz njega. Kričal je, on, ki je bil znan učenjak je kričal brez zadržkov, skočil je iz banje, ne da bi pomislil na svojo goloto in planil skozi vrata na vročo cesto. »Hevreka, hevreka,« je od navdušenja vpil in skakal sem ter tja, ko se je sprostila vsa frustracija nekaj dnevnega razmišljanja in neuspešnega ubadanja s težkim problemom. Sedaj je vedel, kako bo lahko razkrinkal guljufijo, če je sploh bila. Sirakuški kralj je namreč posumil, da je zlatar ukradel del zlata, ki mu ga je izročil za izdelavo krone, ter ga nadomestil s cenejšim srebrom. Arhimedu je dal nalogo, naj razkrije goljufijo, vendar naj pusti krono nedotaknjeno. Ta problem je mučil Arhimeda, z njim se je zaman ubadal že nekaj dni. Sedaj pa je odkril! Da, odkril je zakon vzgona, da je telo toliko lažje, kolikor je teža izpodrinjene vode. Kdor pa je takrat, v tisti vroči poletni tišini pogledal izza polken zatemnjenih sob in je opazil golega starca, ki je navdušeno poplesoval po vročem tlaku, si je mislil »norec stari«. Osebni in kozmični računalnik Ta zgodba je primer, kako intuicija vstopa v življenje človeka. Intuicija je lebdela nad Arhimedom kot sveti duh, kot golob in čakala na primeren trenutek. Lebdela je nad njim, ker je vedela, da raziskuje nove stvari, da hoče ljudi pripeljati korak bližje k luči, k vednosti, k novim spoznanjem. To si želi tudi intuicija. Intuicija je kozmični um. Intuicija ni individualni razum. Individualni razum je kot osebni računalnik. Vsakdo ima svoj osebni računalnik, ki mu pravimo 'razum' in ki je zelo priročen. Lahko ga uporabljamo za mnogo stvari: za razvedrilo in ubijanje dolgega časa, če se igramo nanj igrice, lahko je delovni pripomoček za pisanje, računanje, urejanje podatkov, … lahko ga uporabljamo za komuniciranje z drugimi ljudmi po elektronski pošti, lahko ga imamo za izobraževanje … Individualni razum dobimo ob rojstvu v priročni torbici, ki ji pravimo glava. Kasneje se učimo z njim delati, nadgrajevati 'osnovne programe' in ga razvijati z bolj intelektualnimi sposobnostmi. Koliko razvijemo te programe je stvar posameznika. Vendar ima individualni razum svoje meje. Te meje so določene s 'strojno opremo', to je možgani in z 'osnovnimi programi', to je z osnovno logiko po kateri deluje razum. Osnovna logika po kateri deluje razum pa je razbijanje (ločevanje!) celote na delčke, posamezne enote in iskanje vzročnih, mehaničnih povezav med njimi. Malo za šalo, kako deluje razum. Če želi spoznati, kaj je človek, ga razbije na delčke (celice, tkiva, organi,…) in jih zloži nazaj ter ugotovi, kaj je človek, ki pa je medtem že zdavnaj umrl. Intuicija je kozmični um ali nekakšen kozmični računalnik. Ko je bog ustvaril svet je mimogrede zraven ustvaril še nekakšen kozmični um v katerem je vsa shema stvarstva, vse kar je lahko in kar bo, ves potek razvoja in podobno. Pravzaprav je obratno, najprej je bog ustvaril kozmični um nato pa je z njegovo pomočjo ustvaril svet, ampak to sedaj ni pomembno. Pomembno je, da ta kozmični računalnik skrbi za vse stvarstvo, zato ima v sebi vse možno znanje, ali vse ve, je kozmični Vseved. Kozmični um ima tudi zabeležen vsak delček stvarstva. Ker je vsak delček v nenehnem spreminjanju, torej, ker se nič ne more izničiti, marveč se lahko samo spreminja in tako stopa v drugačne odnose s celoto, zato kozmični um gleda na vse skozi odnose do celote. Z drugimi besedami, kozmični um je utemeljen na ljubezni in povezovanju, ne ločevanju. V interesu kozmičnega uma je razvijanje celote in vsake enote znotraj nje skozi nenehen dinamičen razvoj odnosov. Zato vzpodbuja  kozmični um nenehno dinamiko, gibanje, razvoj, življenje, dihanje, … Srce – pot do intuicije Ko je bog dal človeku njegov osebni računalnik, razum, mu je dal svobodno voljo in s tem izjemno moč, moč svobodnega odločanja za dobro ali slabo. Če bi imel človek prost dostop do kozmičnega računalnika, do intuicije, bi lahko to moč zlorabil. Zato je bog skril dostop do kozmičnega računalnika v človekovo srce. Tako je vedel, da ne bo mogel priti do intuicije drugače kot skozi dobro. Če je nekaj dobro za vse, bo intuicija to podprla. Tako je tudi intuicija lebdela nad Arhimedom, ker je podpirala, da ljudje pridejo do novih spoznanj o naravi in njenih zakonih, zato da ne bi živeli v nevednosti in vraževerju. Lebdela je nad  njim in samo čakala, da pride v posebno stanje uma, to je odprto stanje uma, da mu lahko vstavi nova spoznanja. To pomeni, da je kozmični računalnik v njegov osebni računalnik vstavil podatke in spoznanja, ki jih pred tem tam še ni bilo. Hevreka! In Arhimed je našel, kar je sicer v vesoljnem umu že od vekomaj, v individualnih človeških umovih pa do takrat tega še ni bilo. Na podoben način so prišli do spoznanj mnogi znanstveniki, umetniki, filozofi, humanisti in drugi. Računali so na svoje male osebne računalnike, načrtovali, iskali odgovore, a vse je bilo zaman, dokler … Če je bilo to, kar so iskali, dobro za vse, je v njihovih srcih začela utripati drobna lučka, ki je priklicala kozmični um. Potem je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se jim je posvetilo, kdaj je kozmični um vstavil v njihov osebni razum manjkajoče podatke in spoznanja.  Temu pravimo faza inkubacije. Intuicija skozi faze Pri reševanju problemov se običajno zvrstijo naslednje faze. Najprej se seznanjamo s problemom. Na primer, pridemo nekam na obisk in se srečamo z novo družino ter z njihovimi zapletenimi odnosi.  To je problem, njihovi odnosi namreč. In to je sedaj tudi naš problem, ker smo prišli tja in živimo z njimi. Druga faza je frustracija. Ko smo padli v to družino, nas počasi tudi same začnejo  moriti ti nemogoči odnosi. Čutimo se zablokirane! Začnemo iskati rešitev, kako se izmotati iz tega klobčiča, kako ga razmotati. Pride do faze inkubacije, ali po domače, problem je treba prespati, ker je jutro pametnejše od večera. Inkubacija pomeni prespati problem (dobesedno lat. incubatio ležanje). Stari Grki in Rimljani so imeli namreč običaj, da so se za kakšno rešitev ali problema ali bolezni, priporočili bogu in noč preležali v svetišču, da bi ozdraveli. V fazi inkubacije je individualni razum umirjen in odprt (v prispodobi 'spi'), skozenj pa lahko deluje kozmični um. In zjutraj, če imamo srečo in se ni nič zataknilo v našem osebnem računalniku, se prebudimo z rešitvijo, to pa je faza iluminacije ali 'aha' efekt. Posveti se nam, kje je srž problema v tej družini in kako naj postopamo, da spravimo ljudi spet skupaj, da razčistijo odnose in probleme, ki jih imajo drug z drugim in mi z njimi.  Intuicija nam lahko pomaga razvozlati karmo družine, v kateri smo rojeni, lastno karmo, svoj življenjski smisel. Pomaga nam razumeti življenjske situacije in to, kaj nas učijo. Intuicija je ključ, ki odpira vrata v svet novega življenja. Intuicija je luč, ki osvetjuje tisto, kar je bilo prej v temi. Hevreka ali našel sem, zato lahko pomeni, našel sem novo spoznanje, nova obzorja, navdih, zanos in polet, nov odnos do sebe, do sveta, do življenja. Vse to je skrito v eni sami besedi. Našel sem tisto, kar ni bilo nikoli izgubljeno, vendar kar moramo ljudje vedno na novo odkrivati, vsak sam, da bi lahko zaklicali, hevreka.  Našel sem intuicijo. Vir: www.cdk.si/soutripanje Komentarji (1) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog