Spremenite navado in spremenili boste usodo!
Številni ljudje živijo v pričakovanju, da bo znanost našla »čudežno molekulo«, ki bo pozdravila vse njihove težave. Verjemite, da ta ne bo prišla s Himalaje, iz Sibirije, z Andov ali iz pragozdov. Vse, kar potrebujemo, je že bolj ali manj znano in dosegljivo. 

Težava je le v tem, da imamo zmotna pričakovanja o tem, kako bi moralo delovati. Moderni mediji so nas »programirali« tako, da številni ljudje verjamejo, da je vse mogoče rešiti z enim samim pritiskom na pravi gumb. Zato odlično poslujejo vsi, ki obljubljajo, da vam bodo že do jutri reprogramirali DNK, vas z eno samo hipnotično seanso rešili travm iz preteklosti, vas v tednu dni olajšali za šest kilogramov ali pa vas pred vsem hudim obvarovali s kako čudežno kodo, mističnim pripomočkom, mantro, zvokom, obeskom …

Naporen partnerski odnos
Marsikdo od vas je sedaj zamahnil z glavo in si mislil, kaj vendar pišem ene čudne stvari. Verjamem, da je za večino partnerjev njihov odnos naporen. Kar naprej se je potrebno prilagajati, iskati kompromise, se kregati, da dosežemo kdaj tudi svoj prav, kaj hitro se zavihtimo v sedlo samoumevnosti in rutine, za kateri pa sedaj že vemo, da sta počasni ubijalki odnosa med dvema posameznikoma.

Partnerski odnos je lahko tudi prijeten in nenaporen.
Verjamete? Je lahko, če sta oba partnerja pripravljena eden drugemu prisluhniti v njuni različnosti, ko se iskreno pogovarjata o njunih potrebah in željah ter si prisluhneta, ko ima eden ali drugi težave svoje umestitve v odnos.

O prepričanju, da čustev ni dobro kazati, ki nas »sili«, da svoja čustva skrivamo, sem že pisala. Pri mnogih ljudeh je prav to prepričanje tisto, ki je v ozadju neustreznega ravnanja s čustvi. Kaj pa je v ozadju tega prepričanja? No, tam pa pri večini kraljuje strah.

Hecno, ne samo, da zatiramo t.i. neprijetna čustva, zatiramo tudi čustva, ob katerih se počutimo dobro. Pa ste se kdaj vprašali, čemu je tako? Kaj pravzaprav z odsotnostjo izražanja čustev zasledujemo? Kaj koristnega zase dobimo s tem, ko ne povemo, kar čutimo? Verjeli ali ne, običajno je v ozadju zatiranja čustev želja po tem, da nas drugi vidijo kot dobre, vredne spoštovanja in ljubezni. Pogosto namreč verjamemo, da bomo, če ne bomo izražali čustev, pri drugih dosegli prav to.

»To sploh ne deluje! Poskusil sem z akupunkturo, s kitajsko medicino, z masažo, jemal sem kup pripravkov, rezultata pa ni nobenega.« 
»In v kakšnem času ste vse to preizkusili?«
»Kaj – v kakšnem času? Že dva tedna se j…. s tem, pa nič.«

Da, take zgodbe slišim domala vsak dan oziroma ob skoraj vsakem dogodku, na katerem se pogovarjamo z ljudmi, ki iščejo naravne rešitve. 

Mnogi med njimi menijo, da je mogoče v telesu preprosto pritisniti tipko »izbriši«, in že bodo vse težave izginile. Zato obiskujejo različne terapevte (praviloma vsakega le po enkrat ali dvakrat) ter postanejo zbiralci diagnoz, terapij in prehranskih dopolnil. 
Pri tem pa pozabljajo, da je vztrajnost najpomembnejša sestavina vsakega zdravljenja, diete, poslovanja ali življenjske spremembe. 

O prepričanju, da čustev ni dobro kazati, ki nas »sili«, da svoja čustva skrivamo, sem že pisala. Pri mnogih ljudeh je prav to prepričanje tisto, ki je v ozadju neustreznega ravnanja s čustvi. Kaj pa je v ozadju tega prepričanja? No, tam pa pri večini kraljuje strah.

Hecno, ne samo, da zatiramo t.i. neprijetna čustva, zatiramo tudi čustva, ob katerih se počutimo dobro. Pa ste se kdaj vprašali, čemu je tako? Kaj pravzaprav z odsotnostjo izražanja čustev zasledujemo? Kaj koristnega zase dobimo s tem, ko ne povemo, kar čutimo? Verjeli ali ne, običajno je v ozadju zatiranja čustev želja po tem, da nas drugi vidijo kot dobre, vredne spoštovanja in ljubezni. Pogosto namreč verjamemo, da bomo, če ne bomo izražali čustev, pri drugih dosegli prav to.

Hvaležnost je eno zelo fajn čustvo. Osvobaja.
Ko smo v stanju hvaležnosti, nimamo potrebe, da bi druge sodili ali obsojali, ker smo zaposleni s tem, da v sebi občutimo stanje globokega miru, ki mu lahko rečemo tudi hvaležnost.

Zelo pogosto pozabimo, da smo lahko za marsikaj hvaležni?
Sama pogosto parom, ki se pritožujejo eden čez drugega, čez službe, čez naporno starševstvo in druge izzive sodobnega skupnega družinskega in partnerskega življenje malce izzovem s tem, da jim naštejem, za kaj vse so lahko hvaležni. Tako recimo preverim, če so vsi zdravi, tudi otroci? So, torej smo v prvi vrsti lahko hvaležni za to, da imamo zdrave otroke in da smo tudi sami bolj ali manj zdravi. Par ima redni in dobro plačani službi, se pravi, da je lahko hvaležen za redne mesečne prihodke. Ima vikend na morju in ima možnost brezplačnega zimovanja in smučanja pod zasneženimi gorami.

Pomembno je, da se mladi zavedajo moči misli. Vse, kar je povezano z energijo, jih navadno zanima. Predvsem vsa nadnaravna bitja, vse kar je skritega in prepovedanega, jim prebuja radovednost.

Uporabite vse te zanimivosti in jim predstavite svet pozitivnega razmišljanja. Naj se zavedajo, da je svet v njihovih rokah. Točno tak, kot si ga lahko predstavljajo, le potruditi se morajo in rezultati bodo slej kot prej vidni. Cilj bo dosežen.

Piše: Vesna V. Godina v Vivi www.viva.si

Podarjamo odnose, ne stvari
Spet je tu december in skupaj z njim decembrska praznovanja. In spet, kot že nekaj let zapored, pišem besedilo v bran obdarovanju. Zadnja leta se je namreč začela širiti logika, podprta z najrazličnejšimi argumenti, po kateri jeobdarovanje nasploh - in decembrsko še posebej - nesmiselno. Tako lahko slišimo, da je obdarovanje zgolj nepotrebno zapravljanje denarja, ki ga imamo tako ali tako premalo.

Da z decembrskim obdarovanjem zgolj neposredno polnimo žepe trgovcev, posredno pa služimo kapitalu. Skratka, da decembrsko obdarovanje ni nič drugega kot molzenje naivnih porabnikov.

ZAKON USPEVANJA.

» Glej vsemogočni bo tvoja obramba in imel boš polno denarja.«

Eno največjih sporočil Biblije je, da je Bog človekov vir in da človek lahko z besedo ( prošnjo ali zahtevo) dobi vse, kar mu pripada po božanski pravici. Seveda pa mora popolnoma verjeti v moč svojih besed.

Izaija je rekel:« Moja beseda se ne povrne k meni brez uspeha, dokler se ne izpolni, za kar sem jo poslal.« Zdaj vemo, da imajo besede in misli strašansko moč, ki vpliva na človekovo telo in na njegova dejanja.

Obstaja več znakov, ki razkrivajo, ali sta s partnerjem v zdravem odnosu.
Vas mora za vašo zvezo skrbeti? Ne, če se prepoznata v teh opisih. 

1. Partnerja se drug drugega veselita 
Partnerja neznosno pogrešate, če ga dva dni niste videli? Se ga razveselite tudi takrat, ko je le za nekaj ur zapustil dom? Občutek veselja, ki ga ob pogledu na ljubljeno osebo začutimo, je znak, da uživamo v njeni družbi. 

Najbrž slišite pogosto od soljudi. To je sicer dobro, vsak pač je zelo poseben individuum, vendar se moramo zavedati, da se vsi spreminjamo. Tak ne moreš biti vse življenje. Poleg tega se spreminjajo ljudje okrog nas, spreminjajo se situacije, ljudje, ki nas spremljajo in nam nastavljajo ogledalo, spreminja se svet, znanje in naše želje. Če ostajamo trdno pri tem, da taki pač smo, bodo določeni ljudje odhajali iz našega življenja.

Osebno to trditev doživljam bolj kot neko varovalko, da določenih vedenj ne želimo spremeniti, kljub temu, da nas opozarjajo, da so destruktivna ali moteča.

V tem članku bi se želela dotakniti določenega naravnega zakona, ki ga težko razumsko dojamemo in sprejmemo, a vseeno sam po sebi deluje. To je zakon spuščanja, ki se tudi zelo navezuje na zakon vzroka in posledice.

Spuščanje česa? Seveda ne govorim o spuščanju vode iz pipe.., no, pa tudi to pazite, da ni preveč potratno!
Gre za spuščanje v primerih, ko ljudje težko odmislimo in pustimo za seboj neke določene dogodke, situacije, ljudi ali kakršne koli neprijetne izkušnje, ki so se že zgodile. Problem je v navezanosti, ki se dogaja tudi zaradi naše naučenosti (močnih prepričanj in navad). In tu se lahko konkretno navežem tudi na astrologijo. Namreč, ko govorimo o našem notranjem ravnovesju, je pomembno, da smo usklajeni z vsemi planeti oz. njih energijami. V tem primeru z našim notranjim aspektom Saturna, ki je planet nenavezanosti in minljivosti in nam kot dober učitelj nosi tudi takšne, manj prijetne izkušnje, da se prav tega naučimo.., ker se moramo naučiti, slej ko prej. Sicer se bo karmična spirala vila še zelo dolgo.

Dandanes nam čas kroji življenje. Urnikov ne kreirajo naša življenja, temveč nam urniki kreirajo življenje. Prišli so že tako daleč, da ni več problem v ceni, temveč v času, ko gre na primer za neko izobraževanje, dopust. Izberemo si izobraževanje, tečaj, potovanje, ki si ga že dlje časa želimo, pritegne nas program in prvo, kar pogledamo, ni cena, ampak koliko časa bo trajalo, termin, kdaj se bo odvijalo. Tečaj bo trajal tri mesece, vsak ponedeljek tri ure, ali enkrat na mesec ves dan od oktobra do junija, to je devet mesecev. Nemogoče, ne morem se zavezati za tako dolg termin, bog ve kaj vse bo prišlo vmes. Tako razmišljamo.

Če že govorimo o tem, da smo kreatorji svojega življenja, seveda velja popolnoma enako tudi za čas. Samo sami smo kreatorji svojega časa.

Namenoma nisem uporabila besede »negativna« čustva. Zakaj, sem že velikokrat razložila. Ker negativni čustev ni, ne obstajajo. Pa čeprav se nahajajo na najnižjih pozicijah čustvenih lestvic, nam na vse možne načine grenijo življenje in kravžljajo živčke, zato še niso negativna.

Vse te »funkcije« konec koncev opravljajo tudi naši partnerji, otroci, prijatelji, pa zato še niso negativni. Če na hitro napišem še enkrat, vsa čustva so v nas zato, da z njimi krmarimo skozi življenje tako, kot si želimo, kot si želi naša duša, in če se prevečkrat pojavljajo takšna, ki nam niso pogodu, nam to vsekakor kaže, da je čas, da jih začnemo upoštevati, da začnemo poslušati sami sebe in spreminjamo tisto, kar ne resonira z našim načrtom duše.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Ste vedeli, da nihče od nas ni stoodstotno moški ali ženska, temveč se oba pola v nas spopadata za prevlado? To, katero plat imamo bolj izraženo, je po eni strani odvisno od tega, katerega spola smo, po drugi strani pa od vloge, ki jo v našem telesu igrajo hormoni.

Ženske si sicer skozi stoletja prizadevajo razviti svojo moško plat ter se na ta način postaviti zase. A prava osvoboditev ženske je v tem, da sama odloča, kako bo upravljala s svojim življenjem Moška plat v nas izvira iz moči; ukvarja se z močjo sebe, to pa določa vrednost, ki si jo postavljamo sami.

Vsakodnevni odnosi in interakcije med ljudmi meni osebno predstavljajo izziv. Včasih lahko sedim sama nekje in samo opazujem izraze, pogovore, neverbalno kumunikacijo in skušam zaznati, kakšno je počutje posameznika in v kakšnem odnosu je z družbo.

Redkokdaj me lahko nekdo iztiri, se tudi zgodi. Vendar ne skušam pasti pod vpliv mojega ega, temveč razmišljam, kaj je oseba v meni izzvala. Ko zamenjam pogled, se tudi ne odzivam na način, ki ga v tistem trenutku nekdo pričakuje.

Sem pa zadnjič nasmejana v klubu stala pred toaleto in samo s postavo iztirila neko žensko. Ne glede na to, da sem skušala biti prijazna, se ni pustila motiti. Ko sem opazovala njen obraz, sem videla žalostne poteze in razmišljala, zakaj sem jo tako zmotila. Že dolgo se mi to ni zgodilo.

Ko nekaj rečete ali storite z namenom, da bi ustregli, pridobili, obdržali, vplivali ali imeli nadzor nad komer koli ali čemer koli, je vzrok strah in posledica je bolečina. Manipulacija pomeni ločitev in ta je vedno boleča. 

Nekdo vas lahko v nekem trenutku popolnoma ljubi, vi pa tega ne zmorete opaziti. Ko vas vodi strah, ne morete prejeti ljubezni, saj ste ujeti v misli o tem, da morate za ljubezen nekaj storiti. Vsaka stresna misel vas ločuje od soljudi.

Predajte se strahu. Tiho vstopite vanj, da boste lahko preučili njegovo globino. Včasih se zgodi, da sploh ni zelo globok.

Zenovska zgodba pravi:
Možakar je ponoči hodil po kamniti poti. Spodrsnilo mu je in padel je. Bal se je, da bo zgrmel več sto metrov v globino, saj je vedel, da je na robu potke prepad, pod njim pa dolina. Oprijel se je veje, ki je segala nad rob previsa. V temačni noči je videl samo brezno brez dna. Zakričal je in zaslišal je odmev svojega lastnega glasu – nihče ga ni slišal.

Spremembe, tako si jih želimo a vendar ali se upamo stopiti na novo pot?

Si pripravljen-a sprejeti končno odgovornost zase, za svoje življenje, končati z »jamranjem«- nič se ne da? Pot dolgoročnih sprememb je počasna, ne gre čez noč in potrebna je vztrajnost, želja, cilj in verjeti vase...

Ljudje smo »narejeni«, da imamo radi najlažjo, najkrajšo pot, ki jo lahko dosežemo s čim manj truda. Zato tudi posegamo po raznoraznih dietah, jemljemo prehranske dodatke, hodimo v fitnese in da bo boljši rezultat pijemo/jemo razne praške/proteine...... A žal je to kratkoročno in za povrh ima še neljube posledice, a ker jih vidimo šele čez določen čas, nas v tem trenutku ne zanimajo. Radi verjamemo lepim besedam, lepo zapakiranim škatlicam, ki nam obljubljajo spremembo brez truda skozi noč.

Vse, kar nezavedno vpliva na vas iz preteklosti, bo vodilo vaše življenje.
Če je mati doživljala čustvene pretrese, ki so vas prestrašili, ste se naučili zapreti vase, otrpniti in se zaščititi. Če je kasneje vaša žena ali sodelavka izražala nenadzorovana čustva, boste nagonsko oledeneli in omejili svobodo izražanja. Moški, ki otrpne ali se osami ob močnih čustvih, postane šibek in prestrašen.

Toda čustev iz preteklosti ne nosimo preprosto v sebi, učili so nas jih tudi obvladovati. Mogoče sta vam oče ali mati govorila: “Tega ne bi smel tako čutiti…. Veliki fantje ne jočejo… Ne joči, kupil ti bom sladoled….”

Obstaja ena sama besedica, tako preprosta, a tako močna… Dokler je samo beseda se zdi vse skupaj enostavno. Ko jo osvojimo, postane izjemen odgovor na to, kako v življenju dejansko pridemo do tistega pristnega miru v glavi, srcu in duši. Tisti občutek, ki ga morda začutimo manjkrat kot začutimo stres, a ko ga, se zdi, da si ga zapomnimo za tako dolgo. In po navadi si tudi resnično ga… Mir.. Tisti mir, kjer je v danem trenutku vse popolno prinaša ta ena beseda… Pravimo ji – ZAUPANJE.

Beseda slišana velikokrat, z intelektualnim umom razumljena, le redko kdaj pa tudi osvojena. Ko pokajo šivi številnih področjih življenja, je najlažje reči “zaupaj”, narediti malce težje…

Ženske

Ženske so nosilke življenja. Ženske rojevajo. Ženske hranijo novo življenje. Ženske so tok sveta. Ženske so globoko zakoreninjena moč vode. Vode, ki v življenju teče kot življenje. To je velika moč ženske.

Ali poznaš to moč? Komaj kakšen moški jo pozna! In veš zakaj? Ker se moški težko prepusti samo eni ženski. Nihče ne izgubi svoje ženske. Nobena ženska ne zapusti svojega moškega. Tega ne more. Ravno tako ne, kakor reka ne more teči navzgor. Ženska vselej ostane pri svojem moškem.

Pred mesecem dni sem odhitela v glavno mesto sosednje države s prav posebnim namenom. Na celodnevni seminar meni tako ljubega avtorja in duhovnega učitelja Neala D. Walscha. Pogovori Bogom. Knjiga, ki mi je bila predlagana, a ji sprva nisem namenila svoje pozornosti. Ni bilo še zrelo. A ko sem jo vendarle vzela v roke, mi je bilo jasno, zakaj sem potrebovala čas za to, da jo preberem. Morda nisem takrat še vsega razumela, pa vendar se je v meni nekaj premaknilo. Toliko, da sem na ključne stvari našega življenja začela gledati drugače.

Saj veste, ko je učenec pripravljen, pride pravi učitelj. Človek, ki ga globoko cenim in spoštujem, učim po njegovi filozofiji naprej in seveda ni bilo nobenega dvoma, da sem takoj, ko sem zagledala objavo o njegovem obisku v Zagrebu, kupila vstopnico. In del spoznanj tega čarobnega seminarja bi sedaj rada delila z vami.