"Nikoli se ne primerjaj z nikomer, kajti absolutna popolnost vsakega bitja izvira izključno iz njegove primerjave s samim seboj." - Helena P. Blavatsky

Enaki ali različni?

Enakost obstaja v našem duhu, v cilju, proti kateremu smo namenjeni, v učenjih, ki jih skupaj delimo, v krajih, kjer delamo. In še v mnogih drugih stvareh, ki so podobne pravkar naštetim. Verjamemo, da te temeljne enakosti zagotavljajo zdravo sobivanje in lahko zgladijo nesoglasja, ki izvirajo iz naravnih razlik, katerim se ni mogoče izogniti ali jih skriti.

Smo si morda v čem različni?

Da, v mnogih stvareh, a tega ne smemo razumeti v negativnem pomenu. Različni smo si po spolu, po starosti, po izobrazbi, po osebnih sposobnostih, ki smo jih razvili, po okusih, po načinih, na katere se izražamo, po delovnem tempu … in še v marsičem drugem.

Vemo, da vse te razlike ne vplivajo na naše najgloblje bistvo, vendar pa vplivajo na našo osebnost in žal smo se primorani dnevno veliko več ukvarjati z našo osebnostjo kot z našim duhom - to pomeni z razlikami, in ne z enakostmi. Razumeti moramo, da smo, ne glede na te temeljne vrednote, ljudje med seboj različni in te razlike si zaslužijo pozornost ter razumevanje, da bi jih na koncu lahko spoštovali.

Ali lahko delujemo skupaj z drugimi?

Ovira pri skupinskem delu je naša egoistična narava. In prav egoizem je odločilen dejavnik tudi pri delu na samem sebi. Tisti, ki ne zna sobivati z drugimi, ne zna živeti niti sam s seboj. Česar ne more doseči pri drugih, tega ne more doseči niti pri sebi.

Kritizirati ostale ali dajati zgled?

Pazimo se takšnih, ki zahtevajo od drugih, da ravnajo pravilno, sami pa se tega ne držijo in ne dajejo zgleda; to so tisti, ki ne bodo nikoli uporabili tega, kar prodajajo, nikoli ne bodo živeli tistega, kar učijo; z drugimi besedami - so prevaranti.

Pazimo se stalnih kritikov, ki nimajo velikega dosega in niso sposobni graditi prihodnosti, temveč le izpodkopavajo to, kar počnejo drugi.

Pazimo se, da smo med tistimi, ki dajejo dobre zglede in ne obremenjujmo se s tem, kakšni so drugi.

Šibki in močni

Le šibki se branijo z razlikami; zaradi njih se počutijo močni, ker ne poznajo drugega načina, s katerim bi potrjevali same sebe. Močni, tisti, ki so trdni v svojih prepričanjih in skromni v hoji po svoji poti, ne izgubijo niti delčka svoje gotovosti v približevanju ostalim in v deljenju vsega z njimi, kajti vsi imamo nekaj, kar lahko damo in vsi lahko nekaj prejmemo.

prof. Delia Steinberg Guzmán - predsednica mednarodne NA
www.akropola.org