Ali se zmorete soočiti z aktualnimi vprašanji slovenskega kot svetovnega miljeja? Jaz se zelo težko. O sebi nimam dobrega mnenja, ker ne morem izliti ven vse jeze, da ne bi drugi imeli še slabšega mnenja o meni.

Če ploskaš in skandiraš re-sni-ca, te imajo za Viole.

Žižek je spet prelisičil visoko intelektualno javnost (šele po udeležbi se vidi, kako visoko inteligenco imamo). Rekel je, da bežimo v pravni moralizem. Seveda saj morajo položiti popravni izpit iz amoralnega normativizma.

Mitomani so se zbrali, da bodo razstavili preteklost v muzeju voščenih lutk. A kaj, če oživijo?

Na božični večer se je v razigranem oblaku nad svetlečim mestom rodilo tisoče drobnih snežink. Njihova mama, ki je bila izkušena in modra snežinka, jih je skrbno poučila o poti in pripravila za polet proti zemlji. Pred slovesom pa jim je še dejala:

"Dragi otroci, sedaj je prišel vaš čas. Nikoli ne pozabite, da vas bo vso pot nosil veter, ki vam bo vedno izpolnil vsako željo, a le tako dolgo, dokler boste ostali skupaj z njim v zraku. Lahko si boste izbrali tudi prostor, na katerem bi želeli pristati, a dobro premislite preden izberete, kajti to bo vaša zadnja izpolnjena želja ..."

In snežinke so veselo skočile v prostrane širjave belega neba, se lahkotno igrale in predajale sladkim radostim miline svoje mladosti. Očaral jih je prvi ples z vetrom in njegovi nežni objemi so tiho govorili o skrivnosti velike ljubezni ...

Pride čas ...

Ob svitu prvega pomladnega dne, se je na listku štiriperesne deteljice prebudila majhna rosna kapljica. Veselo odpre svoje še zasanjane oči in tiho opazuje ... Nenadoma opazi na svoji površini neko podobo in čez čas zavzdihne: "Saj to sem vendar jaz ... Oh, kako sem lepa!"

Ni si mogla kaj, da ne bi od veselja zaklicala: "Poglejte me, poglejte me, to sem jaz!"
Gozdne živalice, ki so slišale njene vabljive vzklike, so res prišle in se zagledale vanjo, a se kmalu zelo začudile, kajti v njej niso videle ničesar drugega, kot le svojo podobo ...

Meni je bolj všeč Ježkova konvencionalna cenzurirana komika »o štruci kruha«, za katero je v socializmu odsedel 30 dni, od Hribarjeve humoristične oddaje, za katero še ni odsedel niti enega dne. Humor razgradi še tako trdno resnico, vendar pri nas še nisem opazila nobenih ruševin.

Če ločiš smešnice od politike in jim daš širši pomen, pridobiš smejalni kompleks.

Če te dremanje zbudi, te bo zazibalo v spanec bedenje. Vzemi v roke povest Frana Milčinskega Butalci, ki so se že dolgo nazaj skregali s pametjo in v tem spopadu zmagali kot naši politiki.

Bliža se najlepši čas v letu.
Čas, ko se spominjamo preteklosti in
pričakujemo prihodnost.
Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu
seli iz srca v srce.
Naj se ti uresničijo sanje,
udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja!

Prijazen Božič in srečno v letu, ki prihaja,
Vam želi Uredništvo Pozitivk.

Pot me vodi, srce ji kaže smer.

Z mestnim jedrom opredeljujemo njegove stavbe, z jedrom človeka pa modre misli, zbrane s celega sveta.

Neenoten narod je kakor razbita vaza, ki razpade na koščke.

Ne glejte skozi okno, trpljenje in spomin sta notri.

Zora jutra se začenja tam, kjer vzhaja pamet.

Zdramitev dneva in zdramitev zavesti imata nekaj skupnega.

Bog, so dnevi, ko se deli življenjske sestavljanke lepo zložijo. Ko so sadovi preteklih dejanj in misli tako lepi in "idealni" ter prihajajo ob ravno pravem času.

Danes je eden izmed takih dni. Hvala zanj in hvala za vse, kar je pripomoglo, da je prišlo do tega dne.

Hvala za vse "lepe" misli, ki so se mi kdajkoli utrnile.

Hvala za vse "lepe" besede, ki so prišle iz mojih ust.

Hvala za vsa "lepa" dejanja, ki sem jih naredila.

»Ko zadnja duša bo spoznala,
kar njeno prvo in edino je zlato,
delo res veliko, končano bo ... «

Ob vstopu v novo življenje, ti sedaj izročam pismo za človeka,« reče Beli cvet.
»Ko boš tako čutila, draga Rdeča vrtnica, ga predaj naprej. Preberi kaj piše!«
In Rdeča vrtnica pozorno bere:

»Človek, zakaj bi tudi ti moral pripadati ljudem množice, saj vendar po svoji pravi naravi nisi nastal iz tega minljivega sveta? Mar hočeš tukaj vzpostaviti raj, enotnost in pravičnost? Ali res hočeš zgraditi izgubljeno domovino? Še ne veš, da zemeljskemu človeku to na vsakem koraku spodleti, in da izgubljena domovina nekje že dolgo čaka nate?

Ob dnevu spomina na mojo pokojno mater

V ranem nedeljskem jutru sem odprla oči in se prepustila čustvu čudenja, obrobljenem zelenju napiljenih listov starega kobalastega in skrotovičenega drevesa, ki je bilo speljano z muhasto raščo v latnik pod nebo. Kolikšno bogastvo oblik in barv se je odpiralo pred menoj. Nebo je bilo prosojno, drevesa kronana z zelenjem in drobnimi povzdignjenimi visečimi sadeži.

Mislila sem, da padajo zvezde. O zvezdnem dežju bom govorila kasneje. Določeni trenutki ostanejo v zavesti. Jutro imamo zato, da začenjamo nov dan z očaranostjo, da malo okrepimo svoje iluzije, svoje bohemstvo, da sanjarimo in odženemo nadležno sivino vsakdanjosti.

Iščem resnico izven tradicije, izven definicije in izven podobe.

Ne poslušate zato, da bi odkrivali, zvedeli kaj novega, temveč poslušate zato, da bi slišali nekaj, kar bi potrdilo vaše mišljenje.

Ne dokazujete zato, da bi našli resnico, temveč zato, da branite svoje poglede.

Antony de Melo

Ne gre za trpljenje, temveč za človekovo dovzetnost,
kajti trpljenje lahko osladi ali pa zagreni -
tako kot lončarjev ogenj lahko zogleni ali pa utrdi glino.

Anthony de Mello

Ne trudi se, da bi videl Boga.

Raje se trudi živeti in služiti tako, da bo Bog želel videti tebe.

svetnik Bhaktisiddhanta
(iz knjige Prerokbe iz Ved, avtor Mišo Tošič)

Karavana svojih ne pusti v puščavi,
zgubljenim pošlje dež in ptice.

Karavana nikogar ne izključuje,
vsakega v srcu vabi.

Karavana najde gole in lačne,
karavana jih hrani in oblači.

Karavana se ne maščuje,
šepetaje slabotne zdravi.

Na dnu biser, na površju zrak.
*
Nemogoče si je zamisliti nekaj povsem nemogočega.
*
V naključjih je več usode kot v usodi sami.
*
Ljubezen išče iskrena srca. Tam je doma, še preden so se rodila.
*
Vedrina je, ko v slabih stvareh vidiš dobro, in ko
v dobrih stvareh ne vidiš slabega.