Karavana svojih ne pusti v puščavi,
zgubljenim pošlje dež in ptice.

Karavana nikogar ne izključuje,
vsakega v srcu vabi.

Karavana najde gole in lačne,
karavana jih hrani in oblači.

Karavana se ne maščuje,
šepetaje slabotne zdravi.

Karavana pogumno stopi v temo,
svojo luč na pot postavi.

In tik pred koncem se
karavana še zadnjič ustavi.

In se uzre nazaj po puščavi.

Takrat, ko vidi da smo vsi zbrani...
Pride dan. Puščava pa se pozabi.