Pot me vodi, srce ji kaže smer.

Z mestnim jedrom opredeljujemo njegove stavbe, z jedrom človeka pa modre misli, zbrane s celega sveta.

Neenoten narod je kakor razbita vaza, ki razpade na koščke.

Ne glejte skozi okno, trpljenje in spomin sta notri.

Zora jutra se začenja tam, kjer vzhaja pamet.

Zdramitev dneva in zdramitev zavesti imata nekaj skupnega.

Ločeni od zgodovine ustvarjamo probleme svojim otrokom.

Nepravični red sveta temelji na vaši naivnosti in spregledanosti bistvenega.

Neizrečene spremembe vas pogubijo, če jih kujejo vaši gospodarji.

Sadež, v katerega se zajeda črv, ni nikoli več zdrav.

Za črva je jabolko domovina, za tujca tvoja jabolčna pita.

Naj vas pesnični prah ne duši, veliko več prahu povzročajo tuji konji.

Naj vas krvave sablje ne motijo, dokler so zložene v omarah.

Vaš oče ima zlato, vendar vi ne bosti nikoli njegovi dediči.

Dediščina ne spremeni samo tvojega računa, tudi prijatelje.

Lahkomiselnost in predvidljivost nimata kombinatoričnega značaja. Loči ju nezdružljivost.

Drevesa nočejo živeti ob slokem stolpu, ki ni zrasel iz svojih korenin.

Naj vam pred očmi slačijo živa jagnjeta, bodite servilni in jim pridržite posodo za kri.

Kdor prosi sovražnika denar, bo postal njegov suženj.

Premagati in premagan biti ni eno in isto.

Trdnost prepričanja vam prodajajo od zunaj. Popačena resnica vas bo drago stala.

Zdramitev je mejnik, kjer začne raste sedlo razuma.

Kdor se odpove čustveni navezanosti svoji domovini, je brezupni primer sužnja tujcu.

Spremenili smo Nietzschejevega »nadčloveka«, obračunali smo z zbeganim marksizmom, trpimo kapitalizem in njegove krivice. Kaj nam še preostane, razen vil in preproste kmečke pameti!

www.tatjana-malec.si