V neki oazi je živel mož, ki je v blagostanju užival dneve svojega življenja. Živel je odmaknjeno življenje in je bil zadnji član družine, ki je vztrajal v tej neizprosni divjini. A kaj kmalu je sušno obdobje pregnalo mir in izobilje ter omogočilo puščavskemu pesku, da je osvojil precejšen del oaze.

Kljub nevarnosti, da bi se še preostala plodna tla spremenila v puščavo, je vztrajal in živel v prepričanju, da je nemogoče, da bi oaza izginila, saj so se v njej rodili in umrli številni njegovi predniki, pa jih je vse preživel. Nekega dne pa je v oazo prispela karavana s kamelami. Medtem ko so se živali napajale v bližnji mlakuži, in popotniki uživali zaslužen počitek, so mu podali naslednji predlog.

Dao je podoben napenjanju loka.
Visoko se spusti, ko nizko se dvigne.
Kjer je preveč, vzame.
Kjer je premalo, doda.
A človek dela ravno nasprotno.
Vzame tam, kjer ni,
in da tja, kjer je preveč.
Kdo ima vsega preveč
in ponuja še tisto, kar ima?
Samo človek, ki ve in nosi Dao v sebi.
Zato nesmrtni dela in ne pričakuje.
Stori dobro in se ne ustavi
in nima želje, da bi bil videti vreden.

Prevod Bernard Svete, v knjigi : Pet mitov o zdravljenju avtorice Caroline Myss

Mož pride domov iz službe. Na dvorišču zagleda svoje tri otroke, ki so še v pižamah, povsem blatni, prazne vrečke čipsa in folije čokolad pa so razmetani po vsej travi. Vrata ženinega avtomobila so odprta, prav
tako vhodna vrata, psa pa nikjer.

Mož vstopi v hišo, kjer zagleda še večji nered. Luč je razbita, preproga razmetana, TV popolnoma na glas, soba pa natrpana z igračami. V kuhinji je umivalnik poln umazane posode, ostanki hrane razmetani po mizi in tleh, vrata hladilnika odprta, na tleh razbito steklo, sredi kuhinje pa kup peska.

Mož hitro steče v zgornje nadstropje, kjer mora prav preskočiti kup igračk in perila. Ves zaskrbljen išče ženo - morda se ji je kaj zgodilo?

Nekoč je živela prav posebna oseba. Imenovala se je Iskalka besed. Živela je malce odmaknjeno od drugih, ni pa bila ljudomrzna. Vedela je, da njeno ime ne samo, da nenavadno in čudovito zveni, temveč da se v njem skriva tudi globlji pomen, tako rekoč smisel njenega življenja.

Obdarjena je bila z izostrenim posluhom za razne odtenke, barvo in intonacijo glasu svojih sobesednikov in jih je brala, kot da bi prebirala knjige. Pri obojih je bila zelo izbirčna in previdna. Svojih sobesednikov ni ocenjevala, jih je pa presojala in kar ji je iz slišanega ustrezalo, je ohranila v sebi kot hrano za njene trenutke, ko bo sama s seboj.

Rudi Kerševan: GLEDAM MODRO, VIDIM PLAVO

Ko sprejmem uboštvo, sem vseEno bog-at,
če se ne strinjam, sem pač siromak.

»Toliko sem se naučil od Boga, da se ne morem več imenovati kristjan, hindujec, musliman, budist, žid.«

»Če bi te Bog povabil na zabavo in bi dejal, da bodo vsi nocoj v dvorani Njegovi posebni gostje, kako bi ravnal z njimi, ko bi prišel? Res, res! In Hafis ve, da ni nikogar na tem svetu, ki ne bi stal na Njegovem plesišču iz draguljev.«

»Sedaj je čas, da spoznaš, da je vse, kar storiš, sveto. Zakaj ne bi sedaj vzpostavil trajno premirje med tabo in Bogom? Sedaj je pravi čas, da razumeš, da so bile vse tvoje ideje o dobrem in slabem le otroški učni pripomočki, ki jih pustiš ob strani, ko lahko končno živiš odkritosrčno in z ljubeznijo.«

Nekateri pravijo, da so težki časi, iščejo krivca, morda nehote pa pozabljamo, da smo tako imenovane krivce za stanje kakršno je oblikovali vsi mi.To pomeni, da lahko ta svet preoblikujemo in krivce odstranimo le mi sami in nihče drug namesto nas.

Pred davnimi časi so se prsti čudili kako to da jih je 10, ko pa je števil le 9. Najmanjši med njimi, Mezinec, jim je rekel: "Ljubi moji, pozabljate na to, da 0 je."

Nek slavni bojevnik pride k Hakuinu in ga vpraša:

- Mojster, ali zares obstajata Nebo in Pekel?

Namesto, da bi odgovoril, ga Hakuin vpraša:

- Kdo si ti?

- Jaz sem častnik osebne garde njegovega veličanstva cesarja.

Spoštovanje mrtvih ne sme
okrniti pravic živih.

Vozim s pasom vere pripet,
po cestah izkušenj me vodi
vesoljne zavesti triplet.

Ude pamet krmili, računalnik pa stroj,
bitje srca voljo poganja, gorivo motor,
menjavam prestave, večam hitrost, stopnje spoznanj,
oči so luči, nogi kolesa, roki volan.

Tisti, ki je iskal biser resnice, in se je zaradi njega spustil na dno morja, in ga končno našel, in res razumel njegovo govorico, ter jo poslušal in izpolnil, in iz nje zaživel, ne bo nikoli rekel tistemu, ki je isti biser našel na puščavskem pesku, ko ga je morje vrglo ven, in tudi razumel njegovo govorico, ter jo poslušal, in izpolnil in iz nje zaživel, tepec, glej kaj sem jaz iskal v globočinah morja, je tebi bilo kar dano.

In tisti, ki je biser našel na puščavskem pesku, ne bo nikoli rekel tistemu, ki se je za biser resnice spustil na dno morja, tepec, za to, kar sem jaz našel na puščavskem pesku, si se ti spuščal na dno morja. Ne, oba bosta vesela, da sta ga našla, si rekla da sta brata, ter da sta enaka, in iz resnice živela.

Nevarno žico sovraštva
izolira le ljubezen.

Moč ima tisti,
ki premaga samega sebe.

(Lao Tse, VI.-V. st.pr.Kr.)

V srečanju božanskosti,
iz dna najinih src,
ti prihajaš vame in jaz vate
v eksploziji sreče.

Stoyan Svet

Dogmatična trdota je podobna krhkemu porcelanu,
udarci argumentov drobijo njihov sijaj,
trdnost vrlin, pa je enaka prožnemu jeklu,
ki se ne lomi pod pritiski skušnjav.