Jehove priče so samo primer asocialne krščanske sekte, katere pripadniki verjamejo v skoraj identične pravljice, kot ostali kristjani, vključno s katoliki, le da so pri tem verovanju veliko bolj dosledni in tako imenovano božjo besedo razumejo veliko bolj dobesedno. Nekoliko se od katoličanov in ostalih kristjanov razlikujejo predvsem v načinu razširjanja pravljic, ki temelji na akviziterskih pristopih trženja. Katoliški pristop je (lahko) drugačen - predvsem zaradi monopolnega položaja na trgu in zaradi dobro razvite infrastrukture, ki vključuje množico (tudi s strani države sponzoriranih) prodajnih mest in velikega števila visoko usposobljenih (in tudi s strani države plačanih) trgovcev (duhovnih kramarajev). Za nameček katoliški korporaciji ni potrebno plačevati davke – niti na pravljice, niti na kake druge storitve. Priznati pa morajo, da so po svojih metodah trženja Jehove priče veliko bliže Jezusu, ki je menda tudi hodil predvsem od vrat do vrat, sprva predvsem zato, da je novačil nove akviziterje. Očitno je naletel na kar velik uspeh; bližnji konec sveta, strah pred poslednjo sodbo in večnim ognjem ter seveda večno življenje so se izkazali kot odlično potrošno blago v času, ko je med Judi vladala splošna recesija, in očitno gredo takšni in podobni artikli še danes odlično v promet, ko je kriza vrednot in gospodarska recesija postala permanentno stanje sveta.

[ Odgovori na to | # ]