Si predstavljate, da pridete v trgovino, se ozrete naokoli in nikjer ne zasledite polic, polnih raznobarvnih izdelkov, takšnih in drugačnih oblik in materialov? Ne najdete embalaže vaših najljubših kosmičev? Pa testenin, čaja in celo pralnega praška? Ja, če pomislimo na hitro, bi se verjetno počutili malce zmedeni, saj je embalaža tisto, kar izdelke različnih blagovnih znamk na prvi pogled razlikuje med seboj. Velikokrat je tudi vzrok, da nek izdelek kupimo, saj nas premami lična in vabljiva zunanjost.

Trgovci vedo, na katera čustva morajo zaigrati, če želijo določen produkt prodati določeni ciljni skupini. Embalaža ni le pomembno marketinško orodje, ampak tudi skrbi za zaščito izdelka pred zunanjimi vplivi. Dobro zapakiran kruh zagotovo zdrži dlje mehak in svež od tistega, ki ga ne zavarujemo. Zapakirana sveža salama bo ostala okusna presenetljivo dolgo časa. Zagotovo je veliko prednosti pakiranja izdelkov, predvsem hrane, ampak je slika veliko bolj črno bela, kot si na prvi pogled lahko predstavljamo.

Prizadevanje evropskih proizvajalcev avtomobilov, da bi zaobšli načrte za zmanjšanje emisij ogljika iz avtomobilov in tovornjakov, je neprimeren poskus prenosa odgovornosti za zmanjšanje lastnih vplivov na podnebje, je v današnjem sporočilu za javnost opozorila mednarodna organizacija Transport & Environment (T&E).

Poročilo Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) skrajno pretirava o napredku avtomobilov v učinkovitosti porabe goriva, ki je bil narejen od leta 2005 - več kot polovica ga namreč ni bilo doseženih na cesti [1], vendar le v laboratoriju. Poročilo ACEA ravno tako priporoča preplastitev vseh evropskih cest z asfaltom z manjšim kotalnim uporom, ki bi po ocenah znašala vsaj 520 milijard EUR, kar je enako prihranku ogljika 1000 € na tono CO2. Trenutna cena ogljika v ETS je 5 € / tono.

Alpe Adria Green je na Upravnem sodišču uspela s pritožbo zaradi okoljske škode, ki je nastala zaradi nezakonitega ravnanja pri posegu v naravo in v zavarovano naravno ter kulturno dediščino na območju Triglavskega narodnega parka. Okoljska škoda je nastala zaradi vzdrževalnih del na 35 kv dalnovodu Jesenice- Kr. Gora, ki so bila izvedena s strani ELEKTRO GORENJSKA, podjetja za distribucijo električne energije, d.d., Kranj.

Alpe Adria Green je po pregledu prejete dokumentacije leta 2014, ki se je nanašala na vzdrževalna dela DV 35 kV Jesenice – Kranjska Gora in ogledu trase na zavarovanih območjih TNP, kjer so potekala t.i. vzdrževalna dela na predmetnem daljnovodu ugotovila, da s širitvijo gozdne poseke osnovnega koridorja trase daljnovoda niso upoštevani izdani Naravovarstveni pogoji in da gre z rekonstrukcijo objekta in postavitvijo novih, višjih stebrov obstoječega 35 kV daljnovoda za kršitev Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1). AAG je dne 22.8.2014, zato podala prijavo o nepravilnostih, ki so se nanašale na t.i. vzdrževalna dela na daljnovodu Jesenice - Kranjska Gora na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje.

DPRS smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in na Ministrstvo za infrastrukturo(MzI), dne 27.11.2015 vložili zahtevo za vključitev društva kot stranskega udeleženca v postopek CPVO za AN OVE 2010 – 2020 in zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (IJZ).

(Objava na spletni strani DPRS http://www.dprs.si/sl/71-anove.html)

V okviru IJZ želimo pridobiti dokument AN OVE 2010-2020, okoljsko poročilo in drugo pomembno dokumentacijo povezano z AN OVE, npr. mnenja različnih organizacij, zlasti mnenja ZRSVN. Do sedaj smo prejeli samo dokumentacijo od ZRSVN, s področja njihove pristojnosti.

Tako se glasi slogan našega glavnega mesta, ki v letošnjem letu nosi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Prestolnica je prejela naziv, ker je po mnenju Evropske komisije naredila največ sprememb v kakovosti življenja v najkrajšem času. Čez celo leto se bodo odvijali številni dogodki, razdeljeni na tematske mesece.

Januar je tako že za nami in je bil v duhu zelene prestolnice posvečen pametnemu ravnanju z odpadki. Za organizacijo dogodkov v tem sklopu je poskrbelo komunalno podjetje Snaga, pri izvedbi aktivnosti pa smo priskočile na pomoč številne nevladne organizacije, tudi Ekologi brez meja.

KONČNO SMO DOBILI SPISEK PROIZVAJALCEV HRANE, KI V SVOJI PROIZVODNJI UPORABLJAJO GMO (GENSKO SPREMENJENE SUROVINE), NJIHOVI PROIZVODI PA SE NAHAJAJO NA NAŠEM TRŽIŠČU.

KER NAM NAZIVI PODJETIJ NE POVEDO VELIKO, VAM POSREDUJEMO ZNAMKE, POD KATERIMI SE TI PROIZVODI NAHAJAJO NA PRODAJNIH POLICAH. (VERJEMITE MI,  DA JE BOLJE, DA VAM NE POŠILJAM FOTOGRAFIJ LABORATORIJSKIH PODGAN, KI  JIH HRANIJO Z GM KORUZO - NJIHOVI TUMORJI SO GROZLJIVO VELIKI).

Naivno sem pričakoval, da bom lahko v miru odturistil par dni Turčije pred letno konferenco gibanja Let's do it. Že med pakiranjem pa je postalo jasno, da Vennov diagram želja in resničnosti izgleda takole: ŽELJE -REALNOST

Na hitro sem moral zaključiti pripravo novega projekta in bolj razdelati osnutek pripomb na glomazni program ravnanja z odpadki. Sledilo je poluspešno iskanje brezplačnega wifi signala po letališčih (s skorajšnjo zamudo leta) in skrajšana prva noč v hladnem hotelu.

Evropski parlament je podlegel pritisku držav proizvajalk avtomobilov in se strinjal z oslabitvijo omejitve za emisije dušikovih oksidov (NOx) iz novih dizelskih avtomobilov. Nova mejna vrednost za motorje Euro 6 je 168 mg NOx na km, kar je več kot dvakrat toliko, kot je bilo dogovorjeno v letu 2007 (80 mg / km).

Od leta 2020 pa bo vsem novim avtomobilom še vedno dovoljeno v zrak izpuščati 120 mg NOx/ km. V društvu Focus smo razočarani nad odločitvijo, ki bo ogrozila prizadevanja za čistejši evropski zrak in izboljšanje javnega zdravja.

Prejšnji vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije ter aktivist nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija udeležil usposabljanja v Bruslju. Usposabljanje je bilo namenjeno globljemu spoznavanju ISDS-ja ter novega predloga Evropske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad predstavil nekaj ključnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril nesmiselnost novega predloga Evropske komisije.

Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani piščanci, privatizacija voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali.

V Ustavi ta pravica ni dovolj dobro definirana, hkrati pa smo priča pritiskom korporativnega kapitala na privatiziranje vseh viroh, ki imajo potencial zaslužka. 

Nekaj strašljivega se v Evropi in Sloveniji dogaja na področju oskrbe z vodo in vodnimi viri. 

PRAVICA ZA VODO TEMELJNA PRAVICA ČLOVEKA Povzetek iz revije Zarja, avtor Dejan Ogrinec

Že leta 2013 je skupina 35 koalicijskih poslancev vložila predlog za spremembo 70.člena Slovenske ustave, v katero bi se zapisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba.

Biti zelen, bio ali eko pomeni predvsem dobro promocijo. To so ugotovila tudi podjetja, ki svoje izdelke vse pogosteje promovirajo s temi oznakami. Tako se na mnogih artiklih pojavljajo napisi kot “organsko”, “100% naravno”, “domače”, itd.

Problem teh je, da mnogokrat niso avtentični – prodajalci jih uporabljajo le zato, da pritegnejo pozornost. Kako torej ugotoviti, katere promocije so resnične in katere ne? Pripravili smo seznam nasvetov.

Ob Svetovnem dnevu mokrišč WWF Adria začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, s katero želi opozoriti na ogroženost sladkovodnih virov v Sloveniji in regiji

Znanstveniki so enotni, ko gre za neverjetno biotsko raznovrstnost Dinarskega loka, še posebno njegovih sladkovodnih ekosistemov. Reke, jezera in mokrišča v naši regiji so pod vse večjim pritiskom zaradi regulacije in izgradnje infrastrukture, kot so hidroelektrarne.

Da bi dvignili zavest o ekoloških storitvah, ki jih ohranjene reke in mokrišča nudijo ljudem, in izpostavili grožnje s katerimi se soočajo sladkovodni ekosistemi, WWF ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarja, začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, ki se bo izvajala preko socialnih omrežij vse do Svetovnega dneva varstva voda, 22. marca.

Varčevanje z naravnimi viri in energijo je okoljski, gospodarski in etični imperativ. Je pa tudi kreativni izziv: kako zadostiti potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja z manjšo porabo energije in materialov? Kako okoljske izzive preoblikovati v gospodarske priložnosti? Kako zmanjšati količine odpadkov in zagotoviti zadostne vire za prihodnje rodove?

Načela trajnostne proizvodnje in potrošnje živijo v treh zgodbah, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kulturno ekološko društvo Smetumet v prepoznavnem, oblikovalsko dovršenem in duhovitem slogu v slovenski družbi širi pripadnost ponovni uporabi in preprečevanju nastajanja odpadkov. Programsko orodje Varčni kuhar z omogočanjem boljšega načrtovanja obrokov v obratih javne prehrane pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane. Spletna platforma FoodPlus pa je namenjena prodaji prehranskih izdelkov, ki se jim izteka rok uporabnosti.

V proizvodih vodilnih znamk, ki izdelujejo oblačila za dejavnosti na prostem, so našli nevarne in obstojne kemikalije, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolja. Kljub njihovim trditvam o trajnosti in ljubezni do narave blagovne znamke kot so The North Face, Patagonia, Mammut, Columbia in Haglöfs še vedno uporabljajo PFC-je, da bi njihovo opremo naredili nepremočljivo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. Poročilo "Puščanje sledi. Skrite nevarne kemikalije v opremi za dejavnosti na prostem” je bilo danes predstavljeno na novinarski konferenci na ISPO v Münchnu, največjem sejmu v Evropi za dejavnosti na prostem.

Greenpeace je testiral 40 izdelkov, ki so bili kupljeni v 19 različnih državah, tudi v Sloveniji. Nevarni PFC-ji niso bili najdeni le v oblačilih, temveč tudi v čevljih, šotorih, nahrbtnikih, vrveh in celo v spalnih vrečah. Zgolj v štirih izdelkih PFC-ji niso bili zaznani. Čeprav je večina znamk javno izjavila, da več ne uporablja nevarnih dolgoverižnih PFC-jev, so bili ti v visokih koncentracijah še vedno najdeni v 18 izdelkih.

NOAA je tudi uradno potrdila, da se naš planet še nikdar v zgodovini ni tako hitro segreval, kot se je v letu 2015. Strokovnjaki pravijo, da je 0,13 stopinje Celzija grozljivo veliko in da se bomo "skuhali" hitreje, kot smo mislili.

Povsem razumljivo je in prav nič nenavadno, če povemo, da je bilo leto 2015 po temperaturah spet krepko nad dolgoletnim povprečjem. Kar bi moglo skrbeti vse pristojne inštitucije, vse vlade svetovnih držav in tudi vse nas, pa je danes uradno potrjen podatek Ameriške agencije za atmosfero in oceane (NOAA), da temperatura na površju našega planeta še nikdar ni tako hitro rasla, kot je letos.

V prostorih Vlade Republike Slovenije je potekal posvet za Slovenijo brez zavržene hrane. Udeleženci iz različnih sektorjev - od pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev, komunalnih in raziskovalnih institucij, do humanitarnih in nevladnih organizacij - so enoglasno podprli idejo o nadaljnjem sodelovanju na področju zmanjševanja zavržene hrane.

Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je v uvodu poudaril: "Mene osebno zelo muči ta problem. Gre za primarno moralno vprašanje, za moralni problem, kjer smo vsi zavezani k ukrepanju." Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dodala, "da moramo ukrepati s preprečevanjem, spodbujanjem rabe odpadkov kot surovin ter zmanjšanjem odlaganja odpadkov." Urša Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja je izpostavila potrebo po skupni platformi, javni zavezi deležnikov in predvsem novo hierarhijo ravnanja z odpadno hrano, "kjer poleg preprečevanja nastajanja dajemo prednost rabi viškov hrane za ljudi ter pouporabo v industriji in za krmo živali."

V okviru projekta FUSIONS so bili razviti preliminarni kriteriji za ocenjevanje socio-ekonomskih in okoljskih vplivov zavržene hrane. Sledi nekaj rezultatov posameznih analiz.

Emisij povezanih z zavrženo hrano v EU-28 je približno toliko kot celotnih izpustov toplogrednih plinov na Nizozemskem

Analiza je upoštevala celotni življenski krog odpadne hrane. Ubrali so dva pristopa: od spodaj navzgor s sledenjem indikatorskim izdelkom in obratno, z začetkom pri skupnih emisijah med posameznimi koraki proizvodnje. Čeprav sta oba dala podobne rezultate, je prvi bolj koristen za hitre ocene podnebnih vplivov, drugi pa bolj v smislu možnih ukrepov na ravni izdelkov in podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Z drugim pristopom je možno izračunat tudi vpliv odpadne hrane na zakisanje in evtrofikacijo voda.

Mreža slovenskih okoljskih nevladnih organizacij je bila vzpostavljena leta 2009 v okviru projekta Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj. Vendar sam začetek sega v leto 2007, ko je nastala Pobuda za trajnostni razvoj, Plan B za Slovenijo 1.0. Pobuda Plan B za Slovenijo je nastala kot odziv na vladni Plan A, na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki jo je Vlada RS sprejela 12. oktobra 2006, in sicer kot vizija alternativnega razvojnega scenarija za Slovenijo:

da postane država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo. Neformalno so se povezale NVO, ki so na nacionalni ravni delovale na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, rezultat takšnega povezovanja pa je bilo oblikovanje civilnodružbene platforme za trajnostni razvoj Slovenije.

Ali so sončne celice naša prihodnost? Če upoštevamo dejstvo, da je sončna energija glavni vir energije na Zemlji, potem brez dvoma. Energija, ki jo prejme Zemlja od sonca v času enega leta je kar dvakrat večja od vseh zalog premoga, nafte, zemeljskega plina in urana skupaj.

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo človeštvo dokopalo do rešitve, kako sončno energijo bolje izkoristiti. Leta 1839 je to uspelo francoskemu fiziku Alexandru Edmondu Becquerelu z odkritjem fotonapetostnega pojava, pri katerem fotonapetostna celica pretvori svetlobno energijo sončnega sevanja v električno energijo.

Sprožil je bliskoviti razvoj sončnih celic in s tem napredek v izrabi sončne energije. Izdelali so prve selenske sončne celice in solarne module iz silicijevih sončnih celic. Ustanovili so podjetja, ki so se ukvarjala izključno s proizvodnjo takšnih modulov in začela graditi prve fotonapetostne sisteme in sončne elektrarne.

Vlada je 23.12.2015 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja in ga je posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem postopku. (http://www.mop.gov.si/si/medijsko)

Spremembe zakona se nanašajo tudi na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, ki bi jih tudi ekološko sporna podjetja pričela pridobivati šele po tem, ko bi bilo že izdano gradbeno dovoljenje in bi bil ta ekološko sporen objekt že v fazi gradnje ali celo že zgrajen. To vse kaže na to, da imamo vlado, ki podpira razvoj ne glede na to, kakšne posledice bo to imelo za okolje in zdravje ljudi, samo da bi dosegla zadano rast gospodarstva, pa četudi bi bile zato potrebne žrtve.

Public Eye Award – nagrada očesa javnosti – je neslavna “nagrada” za hude kršitve v poslovnem okolju. Švicarski Greenpeace in organizacija Bernska deklaracija jo skupaj podeljujeta od leta 2005 naprej. Namen “nagrade” je izpostaviti hude nepravilnosti v delovanju korporacij in podjetij. Gre lahko za kršitve človekovih ali delavskih pravic, uničevanje okolja ali dejanja korupcije. Pri podeljevanju poleg strokovne žirije sodelujejo tudi nevladne organizacije. Civilna javnost ima možnost sodelovanja preko spleta.

Ideja o Public Eye Award se je začela že leta 1989. Ustvarjena je bila kot kritični odziv na vsakoletni Svetovni ekonomski forum (World Economic Forum – WEF), ki poteka v Davosu, v Švici in za katerega se je vedelo, da gosti nekatere sporne akterje. Leta 2000 je bila v Davosu uspešno organizirana prva Public Eye Award konferenca z naslovom Kdo vlada svetu? Nominacije in “nagrade” Public Eye Award za korporacije se v tem alpskem mestu vsakoletno podeljuje vse od leta 2005.

Za gospodarstvo pa je les priložnost. Vendar se ne bo izkoristila sama od sebe. O tem, kako podpreti lesnopredelovalno industrijo in uporabo lesa, se lahko učimo iz uspešnih zgodb, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kot primer zasebne podjetniške pobude na temeljih z lesom povezane kulturne dediščine so predstavljena lesnopredelovalna podjetja v Poljanski dolini. Kot znanilec rušenja predsodkov o omejitvah lesene gradnje pa prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji.

Na področju energetske izrabe lesne biomase, ki je pri nas zaradi obilja in ogljične nevtralnosti vendarle zanimiva, je predstavljen najuspešnejši slovenski ponudnik biomase ter z njo povezanih storitev in tehnologij, podjetje Biomasa iz Luč. O energetski izrabi lesa brez izpustov CO2 ter obetajoči tehnologiji za trajnostno kmetijstvo pa govori zgodba aktiviranega biooglja podjetja Ograček. Predelava in uporaba lesa podpirata sodobne koncepte, kot so nizkoogljičnost, krožno gospodarstvo, Zero Waste, energetska samozadostnost, skladiščenje CO2 ipd., ki vznikajo kot odgovor na nevzdržno izčrpavanje naravnih virov in rušenje ravnovesja naravnih procesov.

Ministri EU zaključili razpravo o naravi: bodo obljubam končno sledili ukrepi?

Evropski svet sprejel sklepe za boljše izvajanje Nature 2000, ne njeno spreminjanje
WWF pozdravlja sklepe Evropskega sveta, ki jih je sprejel na Vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost 2015, v katerih je poudarjena potreba po popolnem izvajanju direktiv o pticah in habitatih. WWF poziva države članice EU, da se držijo svojih političnih zavez in vlagajo v konkretne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti – intenzivno kmetijstvo in razvoj hidroelektrarn.

Geneviève Pons-Deladrière, vodja WWF-ovega urada za evropsko politiko je dejala: »WWF pozdravlja dejstvo, da so okoljski ministri potrdili svojo pripravljenost za zaustavitev propadanja narave do leta 2020, in da se bodo osredotočili na izvajanje direktiv o naravi, namesto da bi jih spremijali. To je bistvenega pomena tudi v boju proti podnebnim spremembam. Žal pa smo že prevečkrat videli, da države članice niso držale svoje besede. Realnost na terenu je, da habitati in vrste še vedno izginjajo zaradi škodljivih dejavnosti ljudi – intenzivnega kmetijstva in razvoja energetske infrastrukture. Voditelji morajo začeti izvajati direktive o naravi in izpolniti svoje obljube«. WWF je prepričan, da se bo zaupanje evropskih državljanov izgubilo, v kolikor politične obljube ne bodo izpolnjene. A pomanjkanje politične volje za varstvo narave smo videli že večkrat.