Katalog predstavlja 12 tujih in domačih zgodb skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in ustvarile koristi zase in za širšo družbo

Organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdale katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, da prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih.

Pri izboru dobrih praks so bila upoštevana področja, na katerih ima Slovenija glede na svoj trajnostni in sonaravni kapital največje možnosti za prehod v nizkoogljično in trajnostno družbo:

(1) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov,
(2) oskrba s sonaravno pridelano hrano
(3) trajnostna mobilnost,
(4) stanovanjske skupnosti in celovita urbana regeneracija, (5) upravljanje z gozdom in (6) trajnostni turizem.

Vključen je tudi opis participatornega proračuna kot mehanizma za aktivacijo občanov in povrnitev zaupanja v demokracijo. Izbrane uspešne zgodbe navdihujejo in prepričajo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično in trajnostno družbo možne ter da prinašajo vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov oziroma povečanje prihodkov ter zvišujejo kakovost bivanja.

»Prva polovica 21. stoletja je skrajni čas, da stopimo z »razvojnih« stranpoti, ki so se kot posledica izkrivljenih tržnih signalov, škodljivih subvencijskih politik in demokratičnega deficita nakopičile v zadnjih desetletjih, in uveljavimo strategije za doseganje celovite blaginje človeštva ob hkratnem izboljšanju ekološkega stanja in vzpostavitvi pravičnejših odnosov. Politični procesi, ki naj bi privedli do potrebnih sistemskih sprememb na ravni držav, pa so nesprejemljivo počasni,« je povedala urednica kataloga dobrih praks, Renata Karba iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Zato organizacije s prikazom dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri polagajo upe v roke lokalnih skupnosti. Dobre prakse namreč kažejo na njihov velik potencial za spopadanje s sodobnimi izzivi. Tako domači, kot tudi tuji primeri v tem katalogu govorijo o dobrinah in virih, ki so na voljo v naših lokalnih okoljih, zato ni ovir za prenos in množenje dobrih praks. Projektna skupina v sestavi Barbara Kvac, Marko Peterlin, Petra Očkerl, Renata Karba in Tomislav Tkalec je izbrala naslednje dobre prakse: Vetrna kooperativa Dingwall, Solarni skupnostni energetski projekt Recklinghausen, Energetsko samozadostna osnovna šola Ostrog, Partnersko kmetijstvo na kmetiji Romane Rejc, Skupnostni urbani vrtički v Slovenj Gradcu, Pešbus in bicivlak – program Zdrav šolar, Zadruga za souporabo avtomobilov Mobility, Stanovanjska kooperativa Codha, Skupaj na ploščad!, Gozdna zadruga Remscheid, Razpršeni hotel Borgo Soandri in Participatorni proračun v Reykjaviku.

»Dobre prakse so že izkazale svojo uspešnost, zato je pomembno, da ne ostanejo anonimne. V njih so vgrajene dragocene izkušnje in lahko predstavljajo navdih za nadaljnje širjenje in prenos v različna okolja po Sloveniji,« je še dodala urednica Renata Karba.

Še več navdihujočih dobrih praks je opisanih v vodniku Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki na celovit način govori o blaginji in o tem, zakaj se moramo zanjo zavzeti kot skupnost.

Katalog dobrih praks sicer nadaljuje serijo katalogov prejšnjih let; v zadnjih petih letih je Umanotera javnosti že predstavila več kot 100 dobrih praks zniževanja emisij CO2, zelenih delovnih mest in trajnostnih skupnostnih praks, ki so predstavljene v katalogih (Katalog 2012, Katalog 2013, Katalog 2014, Katalog 2015(1) in Katalog 2015(2)) in na spletnih straneh (www.slovenija-co2.si, www.zelenadelovnamesta.si in www.umanotera.org).

• Katalog dobrih praks 2016 je na voljo na tej spletni povezavi.
• Več o konceptu trajnostnega skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in njegovih večplastnih koristih je na voljo v vodniku, objavljenem na spletni strani projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri.