Umanotera in Focus predstavila nov izbor slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb
V novi zbirki slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb so na področju energetike predstavljena slovenska podjetja, ki uspešno prispevajo k hitremu prehodu na bolj elektrificiran, trajnosten in prilagodljiv energetski sistem.

Štiri podjetja na tem področju orjejo ledino in kažejo na priložnosti zelenega prehoda s povezovanjem proizvajalcev in porabnikov energije iz obnovljivih virov, z zagotavljanjem storitev shranjevanja, z uporabo zelenega vodika v industrijskih procesih ter z recikliranjem in predelavo baterij.

Proces odločanja o nadaljnji rabi jedrske energije in novih jedrskih objektih v Sloveniji je nejasen in nepregleden ter v veliki meri poteka za zaprtimi vrati. Nevladne organizacije nasprotujejo sprejemu Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjajo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje Državnega zbora predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.

Kljub koalicijskim obljubam o transparentnosti, odgovornem odločanju in referendumu, na katerem naj bi se kot družba odločili, ali si v Sloveniji želimo nadaljnje rabe jedrske energije ali ne, vlada zdaj zavzeto tlakuje pot drugemu bloku jedrske elektrarne Krško. 

Največji sovražnik trajnosti v tem predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja.

Okoljska organizacija Focus skupaj s Pravično trgovino Slovenije nas v tem predprazničnem času opomni na nevidne sestavine, ki so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo.

Izšla knjižica »Nekoč je bil dom«: Zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza 
17 osebnih zgodb ljudi in njihovih skupnosti iz zelo različnih delov našega planeta. - Knjižica je nastala v okviru mednarodnega projekta Onkraj zgodb. - V projektu so mladi_e v obliki video zapisa spregovorili_e tudi o svojem videnju podnebne krize. - Pridruženi partnerji projekta so pripravili video posnetke, v katerih skozi svoje oči predstavljajo podnebne spremembe in migracije v Ugandi, Boliviji in Palestini.

V dneh pred svetovnim dnevom  človekovih pravic (10. december) in mednarodnim dnevom migrantov (18. december) v Umanoteri in društvu Humanitas izpostavljajo (pogosto spregledane) podnebne migracije. V branje predlagajo pred kratkim izdano knjižico Nekoč je bil dom, katere namen je zgodbe podnebnih migrantov_k predstaviti skozi njihove oči.

Pregledali smo 202 kozmetičnih izdelkov v Sloveniji - skoraj četrtina vsebuje mikroplastiko in sintetične polimere

Evropska unija se končno počasi odreka mikroplastiki, ki jo namenoma dodajamo izdelkom. Koliko jih je prisotnih pri nas je lani preverila praktikantka Brina Staniša.

Ja, res je: ne le, da mikroplastika nastaja z razpadom večjih kosov plastike na drobne kose, ampak včasih jo namenoma proizvajamo in dodajamo izdelkom. Od rabe v kozmetiki in osebni negi (kot eksfoliant, emulgator ali poceni polnilo), na športnih igriščih do abrazivnega brušenja (peskanje, a ne s peskom).

Analiza ravnanja z odpadki na mariborskih prireditvah odprla mnogo priložnosti za izboljšave
Včeraj je v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov potekal posvet Ekologov brez meja na temo prireditev z manj odpadki, na katerem so predstavili analizo ravnanja z odpadki na mariborskih prireditvah in smernice za organizatorje. Pridružili so se jim nekateri organizatorji slovenskih zero waste prireditev - Maraton treh src, Mestna promenada Brežice, (Z)mešani festival in Art kamp.

Posvet je potekal v kavarni Vetrinjc BarCoda, ki z delovanjem pod okriljem Kulturno umetniškega društva Coda že zasleduje zero waste cilje. Gostinci so bili tako v analizi kot okrogli mizi identificirani kot eden ključnih faktorjev (ne)uspeha okoljskih prizadevanj. Ekologi brez meja so v oktobru in novembru v Mariboru obiskali sedem raznolikih prireditev, med njimi tudi Martinovanje.

Energetika in njen vpliv na družbo, ekonomijo in varnost je mnogokrat v našem fokusu. Vendar vse to vodi do nečesa mnogo večjega - do prehoda v trajnostni energetski sistem. Kakšna pa je pot do tja?

Na to so na včerajšnjem Slovenskem energetskem forumu, ki je potekal v Hiši EU v Ljubljani, skušali odgovoriti deležniki v slovenski energetiki, od strokovnjakov in inovatorjev, do raziskovalcev iz nevladnih organizacij, začeli pa so pri tem, kje smo pravzaprav danes. In na to sta jih s svojima pronicljivima pogledoma in odkritimi povabili v ukrepanje spomnili klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in kuratorka Ekocivilizacije ter nekdanja evropska komisarka za promet dr. Violeta Bulc.

Nagrada Evropska družbena inovacija 2023 projektu za reševanje energetske revščine, ki ga je koordinirala slovenska organizacija Focus
Evropska komisija je danes v španskem mestu San Sebastian podelila nagrado za družbeno inovacijo leta 2023 (European Social Innovation Award 2023). Med tremi zmagovalci je konzorcij projekta EmpowerMed, ki ga je koordinirala slovenska okoljska organizacija Focus.

Nagrado so prejeli zaradi vzpostavitve t. i. skupnostnih srečanj, kot inovativnega, prožnega in učinkovitega orodja za obravnavo različnih oblik in ravni energetske revščine. Nagrado je v imenu konzorcija prevzela Mònica Guiteras Blaya iz organizacije Engineers without borders (Inženirji brez meja), ki je partner projekta EmpowerMed in vodilni partner pri vzpostavitvi skupnostnih srečanj o energetski revščini.

Javna sredstva za pravični zeleni prehod so podvržena pritiskom, a bolj potrebna kot kadarkoli prej
Na mednarodni konferenci v organizaciji Umanotere z naslovom “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU” so strokovnjaki in strokovnjakinje razpravljali o tem, kako v kontekstu močnih pritiskov na javne finance zagotoviti zadostna sredstva za zeleni prehod ter hkrati zmanjšati naraščajoče družbene neenakosti.

Predlogi so segali od izjem za zelene naložbe v fiskalnih pravilih EU do progresivne obdavčitve najpremožnejših in dobičkov ter bolj zelenega proračunskega načrtovanja obstoječih virov.

Pri obravnavanju podnebnih migracij je ključno vprašanje pravičnosti - Knjižica z naslovom Nekoč je bil dom s 17 zgodbami o podnebnih migracijah - Povezave med podnebno krizo in selitvami ljudi pogosto, namerno ali nenamerno, ostajajo prezrte -  Kako to kompleksno temo približati mladim?

“Podnebne spremembe so problem, migracije niso. Problem pa je njihovo upravljanje,” je na že 8. nacionalni konferenci globalnega učenja izpostavila glavna govorka dr. Sarah Walker. Na konferenci, ki sta jo v okviru projekta (Onkraj zgodb (Beyond the tales) organizirala društvo Humanitas in Umanotera, je bila predstavljena tudi knjižica Nekoč je bil dom. V njej so zbrane zgodbe oseb, ki so se soočile s selitvijo zaradi podnebnih sprememb, ali pa se s tem trenutno soočajo.

Evropska unija ima presežek zmogljivosti za sežiganje odpadkov in treba je razmisliti o moratoriju na nove sežigalnice, poziva novo obširno poročilo mreže Zero Waste Europe, katere člani so slovenski Ekologi brez meja. Upravno sodišče v Sofiji pa je medtem zaradi zdravstvenih tveganj zaustavilo načrte za gradnjo sežigalnice v bolgarski prestolnici. 

V EU se je od leta 2004 do leta 2020 povečala zmogljivost za sežiganje odpadkov za približno 8 milijonov ton letno. Samo v letu 2020 je bila neizkoriščena slaba tretjina (60 milijonov ton) zmogljivosti za sežiganje odpadkov. Do konca letošnjega leta bi lahko skupna zmogljivost narasla na približno 220 milijonov ton.

6.11.2023 je steklo zbiranje podpisov podpore volivcev k predlogu zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog zakona je pripravila skupina volivcev, ki temu herbicidu očita rakotvornost. Za obravnavo v DZ bodo morali predlagatelji do 4. januarja 2024 zbrati 5000 podpisov.

Podpis podpore predlaganemu zakonu je mogoče oddati osebno na upravni enoti ali prek spletnega obrazca na eUpravi (https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/drzava-druzba/volitve-referendumi/podpora.html ) izhaja iz sporočila za javnost, objavljenega na vladni spletni strani.

Glifosat je najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, kritiki pa opozarjajo na njegovo morebitno rakotvornost.

Podnebna politika med teorijo in prakso: Čakamo čudežno rešitev, ki je ne bo
“Ko smo pred slabe pol leta razmišljali o temi letošnjega podnebnega posveta, je v ospredje stopil razkorak med potrebnimi ukrepi in ukrepi obstoječih politik, ki se še poglablja,” je v uvodnih besedah poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.

Kako je možno, da nam znanstveniki že tako dolgo nedvoumno sporočajo, kaj prihaja, a hkrati se zdi, da se nič ne spremeni? Da je to vprašanje še kako relevantno, je potrdilo več kot 150 udeležencev nacionalnega posveta “Vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni? Podnebna politika med teorijo in prakso” mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor.

WWF: Letna ekonomska vrednost vode in sladkovodnih ekosistemov znaša 58 bilijonov ameriških dolarjev.
Za lažje soočanje z globalno vodno krizo, WWF poziva vlade, podjetja in finančne institucije, naj nujno povečajo vlaganja v trajnostno vodno infrastrukturo in pomagajo ustaviti nenehno izgubljanje sladkovodnih ekosistemov.

Voda, najdragocenejši, a ne dovolj cenjen vir na svetu, je v središču naraščajoče globalne krize, ki grozi ljudem in vsem bitjem na Zemlji opozarja nova poročila svetovne organizacije za varstvo narave WWF.

Evropska unija ima presežek zmogljivosti za sežiganje odpadkov in treba je razmisliti o moratoriju na nove sežigalnice, poziva novo obširno poročilo mreže Zero Waste Europe, katere člani so slovenski Ekologi brez meja. Upravno sodišče v Sofiji pa je medtem zaradi zdravstvenih tveganj zaustavilo načrte za gradnjo sežigalnice v bolgarski prestolnici. 

V EU se je od leta 2004 do leta 2020 povečala zmogljivost za sežiganje odpadkov za približno 8 milijonov ton letno. Samo v letu 2020 je bila neizkoriščena slaba tretjina (60 milijonov ton) zmogljivosti za sežiganje odpadkov. Do konca letošnjega leta bi lahko skupna zmogljivost narasla na približno 220 milijonov ton.

Dno morja v prvem tednu oktobra še nikoli ni bilo toplejše, kar pa je težava zaDno morja v prvem tednu oktobra še nikoli ni bilo toplejše, kar pa je težava za ribe in alge

Raziskovalci pri velikih rjavih algah, kot so cistozire, opažajo trend krčenja
Čeprav smo zakorakali v oktober, morje ostaja zelo toplo. Na dnu slovenskega morja so tako ta teden izmerili več kot 23 stopinj Celzija, največ od leta 2009, ko so tam začeli meriti temperature v tem obdobju. Gre za t. i. pridneni morski vročinski val.

Od maja, ko smo nazadnje pisali o prireditvah na poti do zero waste, se je zgodilo veliko, še več pa se bo moralo spremeniti. O problemu “bioplastike” in zanemarjanja pomena ponovne uporabe na prireditvah smo se to poletje posebej razpisali. Prvo pravo pokoronsko leto je pokazalo, da imamo z ločevanjem odpadkov na dogodkih hude težave, da brez ponovne uporabe ne bo šlo in da se morajo organizatorji pričeti zavedati, da spremembe ne bodo prišle čez noč. 

Na Evropskem prvenstvu v veslanju je med drugim umanjkalo zavedanje, da pri zero waste še daleč ne gre zgolj za postavljanje zabojnikov za odpadke. Ukrepi zahtevajo veliko dela, koordinacije in sodelovanja z vsemi deležniki, uspeh pa ne pride čez noč. Tega se še posebej zavedajo organizatorji, ki se na zero waste pot podajo kontinuirano. Prva izvedba ukrepov je tako pogosto zgolj pogojno uspešna, pri vsaki naslednji pa se že pozna napredek tako pri številkah kot mentaliteti.

Uredba o embalaži in odpadni embalaži - prihajajoči pestri ukrepi
Revizija direktive EU o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) predstavlja krasno priložnost za boj proti enemu največjih virov onesnaževanja s plastiko v Evropi - odpadni embalaži.

S prehodom na krožne sisteme embalaže - še posebej na ponovno uporabo ima EU moč, da občutno omeji odpadno plastično embalažo, zmanjša porabo virov in emisije toplogrednih plinov. Omenjeni cilji so ogroženi zaradi intenzivnega lobiranja in različnih kampanj širjenja napačnih informacij industrije embalaže za enkratno uporabo.

Polona Kambič je v imenu predlagateljev – Zdrava družba, Anton Komat in Alpe Adria Green - v Državni zbor vložila Predlog Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog zakona, ki pomeni začetek procedure ljudske iniciative, je odziv nestrankarske in ne-satelitske civilne družbe na novo zablodo 'naše' Evropske unije, ki je te dni ponovno odstrla svoj prikriti, lobistom in korporacijam podrejeni obraz ter izrazila namero za 10-letno podaljšanje uporabe nesporno strupenega glifosata v EU.

Cilj vloženega Predloga zakona je ukinitev ene pomembnih okoljskih groženj v Sloveniji s trajno prepovedjo proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata. Načelo previdnosti, ki ga Slovenija opredeljuje prav v Zakonu o varstvu okolja, namreč jasno izpostavlja, da morebitno »pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov«.

Zgodilo se je pričakovano. Na družbenih omrežjih je še več nejevolje, za kar so tokrat krivi plastični zamaški oz. bolje rečeno proizvajalci, ki so poskrbeli, da se jih zlahka več ne da odstraniti.

Marsikomu se to zdi krivica, saj omejuje možnosti za humanitarnost, po drugi strani pa neumnost, češ, kaj pa bomo rešili s pritrjenimi zamaški. Prebrati je tudi mogoče, da ukrep, ki ga nalaga Direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje ne bo prispeval k manj plastike.

Poročilo: Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini človeštva

Avgusta je bila izmerjena najvišja svetovna mesečna povprečna temperatura morske površine doslej
Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini človeštva, povprečne globalne temperature to poletje pa so bile najvišje doslej, je objavila služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S).

Z globalnega vidika so bili letošnji junij, julij in avgust, ki ustrezajo poletju na severni polobli, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, najbolj vroči od začetka merjenja leta 1940. Povprečna temperatura v tem obdobju je bila 16,77 stopinje in s tem 0,66 stopinje nad povprečjem, kar je občutno višje kot v prejšnjem rekordnem letu 2019, ko je znašala 16,48 stopinje, je v svojem poročilu zapisala služba C3S.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Slovenijo je pretresla zgodovinska povodenj, Evropa je to poletje talka požarov, vročinskih valov, silovitih neurij. Istočasno smo poročali o ekstremnem deževju na Kitajskem, v Indiji ... Letošnje poletje je poletje, ko so ekstremni vremenski dogodki, ki smo jih prej pričakovali vsakih 100 let, postali nova realnost.

Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Z zaključno razpravo se bo danes končala Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023, ki je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Petdnevni dogodek je obsegal predavanja 12 tujih predavateljev in predavateljic, štiri okrogle mize in številne razprave o perečih okolijskih in družbenih problemih današnjega časa. Z različnih perspektiv in disciplin je bilo zlasti obravnavano vprašanje, kako izvesti nujen zeleni prehod in se spopasti z okolijsko krizo brez poglabljanja neenakosti.