V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

Kot pove Katja Malovrh z Biotehniške univerze v Ljubljani, ki je sodelovala pri projektu prav posebnega rastlinskega pokopališča, se na rdečem seznamu praprotnic in semenk nahaja kar nekaj rastlinskih vrst, ki so v naravi Slovenije izumrle.

Nekaj od teh rastlinskih vrst ima Botanični vrt tudi v svoji zbirki. Zbirka obsega žive primerke ali semena. "To je še en dokaz, kako Botanični vrt skrbi za varovanje rastlinskih vrst v Sloveniji," izpostavlja. 

Ideja pokopališča izumrlih rastlinskih vrst v naravi Slovenije v Botaničnem vrtu Univerze v Sloveniji je prišla čisto po naključju, se spominja: 

"Razmišljali smo o dekoraciji za naš vsakoletni dogodek, vezan na noč čarovnic. Na misel nam je prišla izdelava pokopališča. Ker mora seveda na nagrobnikih tudi nekaj pisati, smo se glede na to, da smo botanični vrt, odločili, da bodo to izumrle rastlinske vrste. Ker se prioritetno ukvarjamo z našimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami, smo se odločili za vrste, ki so izumrle v Sloveniji. Teh je na rdečem seznamu praprotnic in semen na žalost kar veliko, zato smo skrčili seznam na rastlinske vrste, ki jih imamo mi v našem botaničnem vrtu v obliki semen ali živih primerkov.

" Kot pojasnjuje, imajo v vrtu 12 takšnih rastlinskih vrst, na nagrobnikih pa je predstavljenih samo 10. Eden izmed najpomembnejših je Fleischmannov rebrinec: "Je slovenski endemit, ki je dobil ime po vrtnarju Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Andrej Fleischmann je to rastlino prinesel, Franc Hladnik, takratni vodja, pa jo je poimenoval po njem. V tem jesenskem času izstopa tudi čudovita rumeno cvetoča sternbergija, ki jo sicer opazimo po različnih domačih vrtovih, v naravi pa žal ne."

Ljudje vzrok za izginotje marsikatere vrste 
Te vrste so izumrle zaradi krčenja njihovega habitata, zaraščanja površin ali celo prekomernega nabiranja primerkov. Žal smo ljudje največkrat vzrok za izginotje marsikatere vrste, pa ne samo rastlinske, opozarja Malovrhova. 

Anja Kralj

Vir: www.caszazemljo.si