INCITE-DEM osvetljuje demokratične inovacije za reševanje evropskih demokratičnih in trajnostnih izzivov
Evropski projekt INCITE-DEM, v katerem sodeluje tudi slovenska okoljska organizacija Focus, je objavil dve prelomni poročili, ki raziskujeta zgodovinski prispevek demokratičnih inovacij k bolj vključujočemu upravljanju in spopadanju s perečimi izzivi trajnosti.

Poročili sta na voljo v ključnem trenutku, ko se evropske in svetovne demokracije spopadajo z upadajočim zaupanjem, naraščajočim populizmom in vse bolj izrazitim razočaranjem javnosti nad tradicionalnimi političnimi institucijami. Poročili nudita poglobljeno zgodovinsko analizo o tem, kako lahko participativni in posvetovalni procesi pomagajo pri opolnomočanju državljanov ter krepitvi demokracije, hkrati pa izpostavljajo težavnost doseganja tovrstnih ciljev.

V arhivsko raziskavo je bil, kot oblika soodločanja in soupravljanja državljanov, iz Slovenije vključen instrument samoprispevka za zaščito in izboljšanje okolja v Ljubljani iz leta 1986. Referendum o samoprispevku takrat ni uspel, slovenski primer pa je zanimiv, ker je izjema od trendov, ki jih obravnavata poročili.

Kaj so demokratične inovacije?
Demokratične inovacije so institucije, procesi in mehanizmi, namenjeni krepitvi in širjenju udeležbe državljanov v demokratičnem upravljanju. Presegajo tradicionalne mehanizme glasovanja z aktivnim vključevanjem državljanov v procese oblikovanja politik in odločanja ter zagotavljajo bolj neposredno obliko javnega udejstvovanja.

Primeri vključujejo participativno pripravo proračuna, kjer državljani pomagajo pri odločanju o tem, kako se dodelijo javna sredstva, in t. i. deliberativni' mini zbori, kot so zbori državljanov ali žirije, kjer naključno izbrani posamezniki razpravljajo o zapletenih javnih vprašanjih in posredujejo poglobljena priporočila oblikovalcem politik. Danes so demokratične inovacije pomembna orodja za boj proti zmanjševanju zaupanja v demokratične sisteme in za reševanje globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in družbena neenakost, z bolj vključujočim in učinkovitejšim upravljanjem.

Ključne ugotovitve: zgodovinski pogled na demokratične inovacije

Poročilo prikazuje razvoj demokratičnih inovacij in oriše, kako so se prilagodile različnim političnim in družbenim kontekstom:

•  Šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja: Gibanja za demokratizacijo so usvarila večje povpraševanje po participativnem upravljanju.

• Osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja: Participativno načrtovanje proračuna, ki je bilo uvedeno na globalnem jugu, se je pojavilo po vsem svetu in »deliberativni obrat« je poudaril vključevanje aktivnih državljanov v oblikovanje politik.

• Leta 2000-2010: Institucionalni okviri za demokratične inovacije so pridobili mednarodno priznanje, razvijajo se različni participativni mehanizmi, npr. deliberativni mini zbori.

• Leta 2010-2020: Obdobje hibridizacije, uveljavljanje digitalnih demokratičnih praks, hkrati pa napredujejo transformacije za izziv uveljavljenim modelom upravljanja.

Ta zgodovinski pregled poudarja predvsem prilagodljivost demokratični inovacij pri oblikovanju participativnih deliberativnih demokratičnih okvirov.

Neenakomerno izvajanje po Evropi
Poročili razkrivata razlike v sprejemanju in uspehu demokratičnih inovacij po Evropi. Združeno kraljestvo, Nemčija in Italija so na vrhu demokratičnih inovacij, kar kaže na dolgoletno tradicijo demokratičnega eksperimentiranja in uspešnost trenutnih prizadevanj za spodbujanje sodelovanja državljanov pri upravljanju. Te države so opazile velik porast inovacij, kot so participativna priprava proračuna in zbori državljanov, ki pomagajo preoblikovati lokalno in regionalno upravljanje.

Manj enotna pa je slika v drugih delih Evrope. Vzhodnoevropske države so demokratične inovacije sprejele omejeno. Empirični podatki kažejo, da lahko strukturna vprašanja, kot so šibkejše mreže civilne družbe in zgodovinske zapuščine avtoritarnosti, pojasnijo to razliko.

Španija, Belgija in Nizozemska kažejo zmerno angažiranost, z naraščajočim zanimanjem za demokratične inovacije, vendar še vedno zaostajajo za vodilnimi državami.

Neenakomerna porazdelitev demokratičnih inovacij v Evropi vzbuja zaskrbljenost glede njihovega dosega marginaliziranih skupin družbe, kar kaže na potrebo po nadaljnjih raziskavah in ciljni podpori za razširitev participativnega upravljanja v manj zastopanih regijah.

Večina demokratičnih inovacij se izvaja na lokalni ravni
Poročili poudarjata tudi opazen trend: večina demokratičnih inovacij se izvaja na lokalni ravni, najpogosteje v okviru projektov, ki jih vodi skupnost. Čeprav ta lokalna osredotočenost omogoča inovacije, se poraja vprašanja o razširljivosti. Zapletena, obsežna politična vprašanja, kot sta varstvo okolja ali gospodarska reforma, zahtevajo upravljanje na nacionalni ali celo nadnacionalni ravni. Kljub nekaterim primerom demokratičnih inovacij na nacionalni ravni, kot je irska ustavna konvencija ali nedavne podnebne skupščine po vsej EU, poročili opozarjata, da je razširitev teh inovacij še vedno velik izziv.

Vloga demokratičnih inovacij v ciklu politike
Ugotovitve razkrivajo, da demokratične inovacije pogosto ostajajo koncentrirane na stopnjah odločanja v političnem ciklu, z manjšim vplivom v kasnejših fazah izvajanja in vrednotenja. To odpira kritična vprašanja o njihovi dolgoročni učinkovitosti pri spodbujanju participativne kulture.

Čeprav lahko državljane opolnomočijo, da izrazijo svoja mnenja in oblikujejo politike, bo majhna vključenost v celotnem ciklu oblikovanja politike verjetno omejila učinkovitost in trajne spremembe. Da bi v celoti izkoristili njihov potencial, je treba demokratične inovacije vključiti v vse faze političnega procesa, kar bi zagotovilo, da se udeležba državljanov nadaljuje tudi po začetnih posvetovanjih.

Vloga digitalne udeležbe
Ena najbolj obetavnih ugotovitev v poročilih je vse večja vloga digitalne sfere pri krepitvi demokratične udeležbe. Pandemija COVID-19 je pospešila sprejetje digitalnih orodij, ki državljanom omogočajo sodelovanje v posvetovalnih procesih na daljavo. Ta premik je odprl nove možnosti za razširitev dostopa do demokratične udeležbe, zlasti za posameznike, ki se morda ne morejo udeležiti osebnih srečanj zaradi geografskih ali logističnih ovir.

Vendar pa raziskava opozarja, da ima digitalna udeležba svoje izzive. Čeprav lahko tehnologija naredi demokratične inovacije bolj dostopne, lahko tudi poslabša obstoječe neenakosti. Digitalni razkorak - vrzel med tistimi, ki imajo dostop do tehnologije, in tistimi, ki nimajo – ostaja pomembna ovira za resnično vključujočo udeležbo. Da bi zagotovili demokratičnost digitalnih inovacij, si je treba prizadevati za odpravo teh neenakosti in vsem zagotoviti enak dostop do orodij, potrebnih za polno sodelovanje v demokratičnih procesih.

Demokratične inovacije: odgovor na krizo demokracije?
Vzpon populizma je povečal politično polarizacijo, padajoča volilna udeležba pa je povzročila splošno zaskrbljenost glede zdravja demokracije v Evropi in drugod. Demokratične inovacije ponujajo način za ponovno vzpostavitev zaupanja in premostitev vrzeli med vladami in državljani.

Medtem pa INCITE-DEM poročili opozarjata, da je treba storiti veliko več. Čeprav lahko pobude, kot so participativna priprava proračuna in zbori državljanov, pomagajo obnoviti zaupanje javnosti in odločanje približajo državljanom, niso rešitev. Da bi imele resnično transformativen učinek, morajo biti demokratične inovacije bolj vključujoče, vključevati marginalizirane in premalo zastopane skupine ter biti podprte z institucionalnimi okviri, ki zagotavljajo izvajanje njihovih priporočil. Brez teh zaščitnih ukrepov obstaja tveganje, da bodo demokratične inovacije ostale simbolične in ne transformativne.

Kako naprej: poziv k širši in globlji angažiranosti
Poročili projekta INCITE-DEM zagotavljata dragocen vpogled v trenutno pokrajino demokratičnih inovacij v Evropi, pri čemer poudarjata njihov potencial in omejitve. Ugotovitve kažejo, da medtem ko demokratične inovacije napredujejo pri vključevanju državljanov v upravljanje in pri obravnavanju ključnih političnih izzivov, njihov učinek ostaja neenakomeren.

Da bi lahko demokratične inovacije kritično obravnavale to, kar razumemo kot krizo predstavniške demokracije, bi jih bilo treba institucionalizirati na vseh ravneh upravljanja in v celotnem političnem ciklu. To zahteva ne le politično voljo, ampak tudi razvoj družbene podpore in pripravo javne uprave, da se zagotovi, da bodo demokratične inovacije vključujoče, učinkovite in dolgoročne.

Ker se Evropa še naprej sooča s kompleksnimi izzivi, demokratične inovacije ponujajo način za krepitev odpornosti demokratičnih institucij in izgradnjo bolj participativne in trajnostne prihodnosti. Vendar, kot je poudarjeno v poročilih, bo uresničitev te vizije zahtevala veliko truda in predanosti poglabljanju in širjenju udeležbe državljanov v vseh vidikih upravljanja.

O INCITE-DEM projektu
Namen projekta INCITE-DEM, ki ga financira EU, je povečati vključujočo udeležbo in državljansko angažiranost, hkrati pa razširiti demokratične inovacije in mehanizme dinamičnih povratnih informacij med državljani in institucionalnimi akterji v Evropi.

Celotna poročila so na voljo na spletni strani INCITE-DEM: https://incite-dem.eu

Poročilo in časovnica (e)sodelovanja in praks sodelovanja: TUKAJ

Podatkovna baza in časovnica o zgodovini sodelovanja in angažiranosti: TUKAJ

Policy Brief: TUKAJ