Okoljska organizacija Focus in Regionalna razvojna agencija za Koroško sta v Dravogradu organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki imajo pomembno vlogo pri naslavljanju energetske in prevozne revščine na lokalni ravni. S sodelovanjem lahko dosežejo večje učinke.

Namen srečanja je bil izpostaviti dobre prakse sodelovanja med lokalnimi akterji, kot so zdravstvene ustanove, centri za socialno delo, ponudniki prevozov na klic, regijski center mobilnosti, energetski svetovalci in koordinatorji, poleg tega pa tudi opredeliti probleme, s katerimi se srečujejo ter rešitve za izboljšanje sodelovanja v prihodnosti.

Strožje okoljske politike, ki so sicer nujne za razogljičenje prometnega in energetskega sektorja ter naslavljanje podnebnih sprememb, imajo lahko negativne družbene učinke na že tako ranljive skupine prebivalcev, ki si zaradi nizkih dohodkov v kombinaciji z drugimi ranljivostmi ne bodo mogli privoščiti “zelenega prehoda” in utegnejo (še bolj) zapasti v energetsko ali prevozno revščini. 

Energetska in prevozna revščina se na prvi pogled zdita ločeni problematiki, a sta v določeni meri precej povezani. Zaradi omejenih kapacitet za blaženje obeh tipov revščin na lokalni ravni je povezovanje akterjev, ki so v neposrednem stiku s prebivalci, še kako smiselno. 

Izzivi obveščanja in dostopnosti do pomoči pri energetski revščini
Energetska revščina pomeni, da si gospodinjstvo zaradi nizkega dohodka ali slabe energijske učinkovitosti doma ne more privoščiti dovolj energije za osnovne potrebe, kot so ogrevanje, topla voda, kuhanje, hlajenje in razsvetljava. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2023 energetsko revnih 7,4 % gospodinjstev (62.000 gospodinjstev) oziroma 5,2 % prebivalstva (109.000 oseb).

V prenovljenem Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 z različnimi ukrepi zmanjšala delež energetsko revnih gospodinjstev na raven med 3,8 in 4,6 %.

Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus: “V Sloveniji imajo energetsko revna gospodinjstva možnost koristiti sredstva Eko sklada za financiranje ukrepov, kot so zamenjava peči, izolacija sten, zamenjava oken in podobno. Težava pa je, da tisti, ki te ukrepe resnično potrebujejo, pogosto zanje niti ne vedo ali pa nimajo kapacitet za prijavo. Tu lahko pomembno vlogo odigrajo centri za socialno delo (CSD).

Primer dobre prakse je sodelovanje med CSD-ji in mrežo koordinatorjev Eko sklada, ki zagotavljajo podporo energetsko revnim gospodinjstvom pri izpolnjevanju projektne dokumentacije. Na koordinatorje se vse pogosteje obračajo tudi neformalna združenja, kot so gasilska društva in druge nevladne organizacije, ki zaznajo problem na terenu. Seveda pa se situacija od občine do občine razlikuje. V določenih občinah je namreč težje vzpostaviti sodelovanje s CSD-ji.”

Pri blaženju prevozne revščine bo potrebna tudi sistemska podpora
Kaj je prevozna revščina? Prevozno revni so predvsem tisti prebivalci, ki v kraju bivanja nimajo ustreznega javnega prevoza, hkrati pa nimajo ali ne morejo uporabljati osebnega avtomobila oziroma si ga težko privoščijo. To jim otežuje ali onemogoča dostop do ključnih storitev ali dejavnosti. V Sloveniji je v najožjem smislu okoli 60.000 prevozno revnih oseb, vendar je treba izpostaviti regionalne razlike. Slednje izvirajo tako iz različne ponudbe javnega prevoza kot iz različnih povprečnih prihodkov. 

Leta 2023 je bil najvišji delež prevozno revnih v pomurski statistični regiji (7,5 %), k čemur poleg slabše ponudbe javnega prevoza botruje višji delež prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Če upoštevamo samo dostopnost javnega prevoza, pa je ta največji problem v regiji Jugovzhodna Slovenija ter v pomurski, koroški in posavski regiji.

Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus je povedala: “Koroška je regija, kjer je dostop do javnega prevoza ugoden zgolj za manjši delež prebivalcev. To posebej negativno prizadene podeželska območja, predvsem ranljive skupine brez dostopa do avtomobila, kot so starejši in invalidi. Dobro povezane lokalne skupnosti na Koroškem so že vzpostavile učinkovite prevoze na klic, ki izboljšujejo mobilnost prebivalcev, izvajajo jih na različne načine prostovoljci, vozila pa pa praviloma zagotavljajo občine. Vendar povpraševanje po teh storitvah presega razpoložljive zmogljivosti, zato je nujna sistemska podpora, saj se vseh potreb ne da pokriti zgolj s prostovoljstvom.”

Uroš Rozman iz Regionalne razvojna agencije za Koroško regijo je v uvodnem pozdravu izpostavil: “Na agenciji že dlje časa poskušamo sistematično, na različne načine in z različnimi projekti, naslavljati problematiko prometne in širše dostopnosti - tako znotraj regije in regije navzven. Med drugim imamo znotraj agencije vzpostavljen regijski center mobilnosti, sodelujemo pri vzpostavljanju državnega kolesarskega omrežja, spodbujamo vzpostavljanje novih linij javnega potniškega prometa, načrtujemo regijski sistem izposoje koles…” 

Ključne poudarke dogodka bodo v okoljski organizaciji Focus zbrali tudi v obliki priporočil za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer trenutno pripravljajo načrt za črpanje sredstev iz evropskega Socialnega podnebnega sklada, ki bo med drugim opredelil različne ukrepe za ranljiva gospodinjstva na področjih tako energetske in kot prevozne revščine. Nacionalni socialni načrti za podnebje morajo biti pripravljeni do konca junija 2025.

Srečanje je bilo organizirano v okviru projekta ZENPRE - Zmanjševanje energetske in prevozne revščine s poudarkom na starejših in ženskah, ki ga financirata Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Namen projekta je na podlagi boljšega poznavanja oz. razumevanja problematike in potreb ranljivih skupin na področju mobilnosti in energije preko usposabljanj ozavestiti, izobraziti in opolnomočiti pripadnike prizadetih skupin za zmanjševanje obeh revščin skozi spremembo vedenja.

Hkrati je namen izkušnje projekta uporabiti v zagovorniških aktivnostih in aktivnostih mreženja, z namenom sistemske ureditve področja ter ozavestiti splošno javnost glede problematik in spodbujati spremembo vedenja na področjih osebne mobilnosti in rabe energije. Projekt izvaja Focus s Sopotniki in Forumom za enakopravni razvoj, v pripravi je tudi analiza povezanosti prevozne in energetske revščine.