Si radi praznike naredite še posebej bleščeče? Če pri tem uporabljate bleščice raje dvakrat premislite. Brez bleščic skorajda ne mine nobena novoletna zabava. A Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da učinek glamurja in razkošja prikriva umazano resnico, ki se skriva za bleščečimi koščki. Bleščice so namreč, kot opozarjajo, edinstvena skupina mikroplastike. Namenjene pa so zgolj in samo estetskemu učinku.

V preteklosti so bile bleščice izdelek ali dodatek, ki se je uporabljal občasno, ob posebnih priložnostih. Danes je moda ta trend prenesla v naše vsakdanje življenje in bleščice pogosto najdemo v kozmetiki, oblačilih, umetniških in obrtniških izdelkih, torbicah, čevljih in dekoracijah za dom, naštevajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Kot opozarjajo, so bleščice prav posebna vrsta mikroplastike. "Vključujejo namreč pestro paleto oblik, barv in velikosti ter materialov s specifično kemijsko sestavo, namenjenih predvsem estetskemu učinku. Kot pojasnjujejo, so bleščeči delci, zaradi katerih se bomo morda počutili bolj glamurozni, lahko izdelani iz različnih vrst plastike,  ki so prekrite s kovinsko plastjo aluminija, titana, železa ali bizmuta. Takšni izdelki so velikokrat namenjeni le za enkratno uporabo, na primer za ličenje za zabavo ali predstavo, nanos na nohte ali tematsko dekoracijo, opisujejo namen bleščic. 

Bleščice našli  v rekah, na plažah, odpadnih vodah ...
A te ne ostanejo le v prazničnih spominih, temveč velikokrat končajo v naravi. "Do danes so bleščice našli v različnih okoljih, kar kaže na njihovo precejšnjo razširjenost. Razpršijo se po tleh, odtečejo v kanalizacijo, se širijo v vodnih okoljih in kopičijo. Tudi množični dogodki, kot so festivali in protesti, pomembno prispevajo k lokalnemu onesnaževanju z bleščicami," spomnijo na ZPS.

Pogosto so prisotne tudi v odpadnih vodah. Študije kažejo, da so bleščice pogosto prisotne v odpadnih vodah in sedimentih vodnih ekosistemov. Na Norveškem so jih odkrili v polovici analiziranih vzorcev odpadnih voda čistilnih naprav, v Avstraliji pa predstavljajo kar 24 odstotkov vseh delcev oz. tretjo najbolj pogosto obliko mikroplastike v aktivnem blatu čistilnih naprav (za vlakni in fragmenti), predstavljajo zaskrbljujoče podatke. 

Odkrili so jih tudi v rekah, čeprav metode odkrivanja pogosto podcenjujejo njihovo prisotnost. Informacij o interakciji med organizmi in delci bleščic za zdaj še primanjkuje, a dosedanje študije kažejo, da lahko bleščice povzročijo enake negativne učinke v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih kot običajna mikroplastika, opozarjajo na ZPS. 

Zaradi kompleksne sestave v primerjavi z običajnimi mikroplastičnimi delci pa so za oceno realnega vpliva nujne tudi študije vplivov drugih kemikalij iz bleščic (npr. barv in kovin) in njihovih kombiniranih vplivov na okolje, še poudarjajo. 

Kaj je mikroplastika? 
Mikroplastika je definirana kot širok spekter sintetične in polsintetične plastike z velikostjo delcev, ki niso večji od petih milimetrov. Spomnimo, plastični delci pogosto vsebujejo škodljive kemikalije. Predhodne raziskave so že potrdile škodljive učinke mikroplastike na morske živali, a vpliv mikroplastike na ljudi je še vedno velika neznanka in zahteva nadaljnje raziskovanje, poudarjajo znanstveniki.

Nedavne raziskave so mikroplastične delce potrdile v prašnih delcih, v hrani, sadju, celo v ustekleničeni vodi, kot posledica tega pa se je ta znašla tudi v človeških iztrebkih. Predvidevanja raziskovalcev sicer kažejo, da naj bi povprečen človek zaužil do pet gramov mikroplastike na teden. Nekaj mikroplastike se izloči iz telesa, preostanek pa bi se lahko nabiral v telesnih organih, predvidevajo znanstveniki. Nedavne raziskave kažejo celo, da del mikroplastičnih delcev lahko vstopi v krvni obtok. 

Vir: www.caszazemljo.si