Spodaj podpisane organizacije ostro obsojamo predlog Omnibus, ki predstavlja visoko tveganje za zaščito okolja in človekovih pravic. V imenu "lajšanja bremena” za podjetja Evropska komisija odpravlja ključne elemente zakonodaje na področju odgovornosti podjetij.

Predlog je bil oblikovan za zaprtimi vrati in večina sprememb odraža interese poslovnih združenj in multinacionalk. Slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu in Svetu pozivamo, da zaščitijo demokratični proces in zakonodajni okvir EU za trajnostni razvoj ter zavrnejo spremembe, ki jih predlaga Omnibus.

Evropska komisija je včeraj predstavila zakonodajni predlog direktive Omnibus, ki bo posegel v vsebino nedavno sprejetih zakonodajnih aktov - Direktivo o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD), Direktivo o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti (CSDDD), uredbo o taksonomiji EU ter Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Vsi štirje zakonodajni akti imajo skupni cilj - zagotavljati odgovornost podjetij za spoštovanje človekovih pravic, pravic delavcev, okolja ter prispevek k podnebnim spremembam.  

Predlog Omnibus je konec prejšnjega leta napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z namenom, da se zmanjša birokratsko breme poročanja za podjetja in zagotovi njihovo konkurenčnost. Po njenih navedbah bi pravila v svoji originalni obliki, ki je bila že sama po sebi polna kompromisov, predstavljala preveliko finančno in administrativno breme za podjetja. Ampak to, čemur smo priča, ni poenostavitev, temveč očitna deregulacija v interesu velikih multinacionalk.

Direktiva CSDDD določa, da morajo velika podjetja oceniti tveganja za kršitve človekovih pravic in varstvo okolja, ki jih njihovo delovanje povzroča v globalnih vrednostnih verigah ter na podlagi ocen izvajati aktivnosti, da tveganja preprečijo, omilijo in popravijo. Za (ne)izvajanje teh obveznosti so bile določene možnosti za povračilo škode pred sodiščem in visoke denarne kazni.

Predlog Omnibus bi v svoji trenutni obliki tako močno ošibil CSDDD, da bi od skrbnega pregleda ostalo zgolj birokratsko izvajanje na papirju, z omejenim učinkom in brez kakršne koli učinkovite obveznosti za podjetja, da obravnavajo škodo, ki nastaja ob kršitvah človekovih pravic in zlorabah okolja v svojih vrednostnih verigah. Pravila o skrbnem pregledu bi še bolj oddaljil od uveljavljenih  mednarodnih standardov OZN in OECD.

Kaj bi direktiva o skrbnem pregledu izgubila?

• Skrbni pregled bi podjetja morala izvajati le vsakih pet let in to večinoma le z neposrednimi dobavitelji, ki imajo več kot 500 zaposlenih, kar bi izključilo večino tveganj, ki so prisotna globlje v dobavnih verigah (na primer prisilno delo Ujgurov v avtomobilskem sektorju ali prisilno in otroško delo v tekstilni industriji).  
  
  
• Definicija deležnikov, ki jih morajo podjetja vključiti v skrbni pregled, bi izključila večino prizadetih deležnikov v globalnih verigah podjetij, čeprav je ta proces ključen za smiselno prepoznavanje najbolj perečih tveganj in primernih orodij za njihovo naslavljanje.  
  
  
• Odpravlja obveznost države, da vzpostavi civilno odgovornost podjetij za kršitve, o katerih odloča neodvisno sodišče.  
      
• Odpravlja učinkovito zastopanje žrtev na sodišču npr. s strani nevladnih organizacij, kar je pogosto ključnega pomena, saj delavci in delavke pogosto nimajo sredstev za odvetnika ali ne izpolnjujejo pogojev za brezplačno pravno pomoč države.
  
  
• Podjetja ne bi bila več zavezana k prekinitvi poslovnih odnosov z dobaviteljem v primeru, da se njihovo delovanje na področju okolja in človekovih pravic ne izboljša.
  
  
• Podjetja bi morala načrt za podnebni prehod le sprejeti, ne pa tudi izvajati. Ko bi bil načrt enkrat pripravljen, bi ga podjetja lahko brez posledic pospravila v predal - tako bo namesto spodbujanja aktivnosti za preprečevanje podnebne katastrofe načrt vodil le v zeleno zavajanje.

Večina podjetij bo izključena iz obsega CSRD
Predlog Omnibus drastično oža obseg zajetih podjetij, ki morajo poročati o trajnostnosti na podlagi CSRD (za okvirno 80 %), saj zvišuje prag z 250 na 1.000 zaposlenih, in znatno omili zahteve za poročanje v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnem razvoju (ESRS). To je drastičen korak nazaj v transparentnosti delovanja podjetij.  

Za zaprtimi vrati
Prav tako želimo opozoriti na pomanjkanje transparentnosti in vključevanja v postopek odločanja o Omnibusu. Zaradi obljube, da bodo pravila poenostavljena po hitrem postopku, Evropska komisija ni organizirala javnega posveta, kot zahteva EU zakonodaja (Better Regulation). Potekala sta zgolj dva zaprta posveta, na katerih so prevladovali interesi podjetij in na katere niso bili povabljeni zagovorniki človekovih pravic in okolja.

Iz tega procesa so bile izključene prizadete skupnosti - tiste, katerih glas bi moral biti ključen v vseh razpravah o odgovornosti podjetij. Po drugi strani pa se pritiski onesnaževalcev, kot so Total Energies, Shell in  Exxon Mobil, jasno odražajo v predlogu Omnibus. 

Široka koalicija sindikatov, organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, podjetij, investitorjev in akademikov iz celotne EU opozarja na pomembnost ohranitve veljavnih zakonodajnih okvirov. Pridružujemo se tudi civilnodružbene organizacije iz Slovenije, saj bi predlagani posegi v sprejeto zakonodajo škodili predvsem tistim, ki so že danes najbolj izpostavljeni kršitvam podjetij (in katere bi lanska zakonodaja zaščitila).

Eden od povodov za EU zakonodajo na področju odgovornosti podjetij je bilo denimo sesutje tovarne Rana Plaza v Bangladešu, kjer je umrlo več kot 1000 delavcev, ki so šivali za podjetja, ki s svojimi blagovnimi znamkami obvladujejo evropski trg. Takšne katastrofe zakonodaja, spremenjena z Omnibusom, tudi v prihodnosti ne bo preprečila, niti zanjo podjetja ne bodo odgovarjala,  saj je pregloboko v dobavni verigi.  

Odgovornost slovenskih odločevalcev
Zakonodajni predlog bo letos po hitrem postopku obravnavan v Evropskem parlamentu in v Svetu EU. Pozivamo tako slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu in odločevalce, ki delujejo v Svetu EU in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, da zaščitijo ključne vsebine zakonodaj, vključene v predlog Omnibus, in preprečijo deregulacijo na račun človekovih pravic in okolja.

Ob tem pričakujemo, da Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport nemoteno nadaljuje s procesom prenosa CSDDD v nacionalno zakonodajo, kot je bilo poudarjeno tudi na med-deležniškem posvetu o človekovih pravicah v gospodarstvu, ki ga je 5. februarja 2025 organiziral Varuh človekovih pravic v sodelovanju z okoljsko organizacijo Focus. Nadaljuje naj tudi z implementacijo CSRD in ne posega v njeno vsebino.