Več kot tretjini svetovnih drevesnih vrst grozi izumrtje, kaže prva celovita ocena dreves vodilne svetovne znanstvene avtoritete o stanju vrst.

Ugotovitve, ki jih je v oktobru objavila Mednarodna zveza za ohranjanje narave Rdeči seznam, so še posebej streznitvene glede na količino življenja, ki ga ohranjajo drevesa. Neštete vrste drugih rastlin, živali in gliv so odvisne od gozdnih ekosistemov. Drevesa so ključnega pomena tudi za uravnavanje vode, hranil in ogljika, ki segreva planet.

Drevesa so bistvenega pomena za podporo življenja na Zemlji zaradi njihove vitalne vloge v ekosistemih in milijoni ljudi so odvisni od njih za svoja življenja in preživetje.

Ocena dreves velja za celovito, ker vključuje več kot 80 odstotkov znanih drevesnih vrst. Skupno je bilo ugotovljeno, da jim grozi izumrtje 38 odstotkov. Prispevalo je več kot tisoč strokovnjakov z vsega sveta.

Otoška biotska raznovrstnost pa je še posebej ranljiva, deloma zato, ker imajo te vrste pogosto majhne populacije, ki ne obstajajo nikjer drugje, otoška drevesa pa predstavljajo največji delež dreves, ki jim grozi izumrtje. Na Madagaskarju so na primer ogrožene številne vrste palisandra in ebenovine. Na Borneu je ogroženih 99 vrst dreves iz družine Dipterocarpaceae. Na Kubi je ostalo manj kot 75 zrelih osebkov rdečecvetne vrste Harpalyce macrocarpa, v španščini znane kot dekliška kri.

Po vsem svetu največjo grožnjo drevesom predstavljata kmetijstvo in sečnja, sledita pa urbanizacija. V zmernih regijah so škodljivci in bolezni velika nevarnost za drevesa. Podnebne spremembe so nastajajoča grožnja in ni jasno, kako bo segrevanje vplivalo na večino drevesnih vrst.

Skupina je ugotovitve objavila v Caliju v Kolumbiji, kjer so se predstavniki vlade in drugi udeleženci iz držav z vsega sveta zbrali na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, ki poteka vsaki dve leti. Zdaj v drugem tednu so pogajanja zataknjena v napetostih glede tega, kako bodo države, ki so gospodarsko revnejše, a pogosto bogatejše z biotsko raznovrstnostjo, plačale za ohranjanje in obnavljanje narave namesto za pridobivanje virov.

Krčenje gozdov je uničujoče za podnebje in biotsko raznovrstnost, vendar se svet trudi, da bi ga ustavil. Leta 2021 je več kot 140 držav, vključno z Brazilijo, EU državami, Kitajsko, Rusijo in ZDA, obljubilo, da bodo do leta 2030 končale krčenje gozdov. Podpisalo ga je toliko držav, da sporazum pokriva približno 90 odstotkov svetovnih gozdov.

Kar zadeva ukrepanje, pa so “novice dokaj črne,” Ugotovitve se, da je bila leta 2023 svetovna stopnja krčenja gozdov za 45 odstotkov višja, kot bi morala biti, da bi bila na poti do ustavitve krčenja gozdov do leta 2030.

Glede razumevanja in dajanja prednosti vrednosti stoječih gozdov obstaja velika slepa pega. Vlade so pogosto enako prizadete zaradi dobička kot zasebna podjetja in veliko lažje je zaslužiti denar s krčenjem gozda ali spravilom lesa iz gozda kot z varovanjem in ohranjanjem gozda.

Kljub temu je Brazilija pokazala, da je mogoče zajeziti krčenje gozdov s politično voljo in močnim uveljavljanjem. Zdaj predlaga nov sklad, ki bi državam v razvoju plačeval vzdrževanje njihovih gozdov.

Rdeči seznam je tudi objavil, da je zahodnoevropski jež, ki je do zdaj veljal za ohranitveno najmanj zaskrbljujočo vrsto, prešel v kategorijo “skoraj ogroženih”. Intenzifikacija kmetijstva, ceste in urbani razvoj povzročajo upad, pravijo znanstveniki.

Vir: https://alpeadriagreen.org/