Letala
Izpusti ogljikovega dioksida iz letalskega prometa so se od leta 1990 podvojili. Letalski sektor trenutno prispeva 12 % k celotnemu vplivu Evrope na podnebje. Poceni poleti, ki so izvzeti iz plačevanja davkov, povzročajo širitev letališč. Le-ta prinaša velike vplive na lokalne skupnosti.

Evropska unija želi zaustaviti nadaljnje spreminjanje podnebja. Rast letalstva lahko to popolnoma onemogoči. Predlog Evropske komisije za vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami bo le neznatno zmanjšal rast izpustov toplogrednih plinov iz letalstva.

V Sloveniji množično umirajo čebelje družine. Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) sporočajo, da jih na pomore čebel zadnjih štirinajst dni opozarjajo z različnih koncev Slovenije. Čebelarji sumijo, da so za pomore kriva fitofarmacevtska sredstva.

Poslanka Marjetka Uhan (NSi), ki se ukvarja s prodajo fitofarmacevtskih sredstev in je bila glasna zagovornica bolj liberalnega zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki ga je DZ sprejel pred malo več kot letom dni, je ob pomoru čebel izjavila: »Potrebno je odkriti kršitelje oziroma povzročitelje umorov čebel in jih ustrezno kaznovati.

Raziskava, ki jo je za podjetje Kyocera Mita opravil institut IFAK, je pokazala, da več kot tri četrtine zaposlenih v Evropi gleda na okoljsko prijaznost kot na pomemben dejavnik pri nakupu tehnične opreme.

Kljub temu jih je kar 80 odstotkov menilo, da so o vplivu izdelkov na okolje, ki jih kupijo za poslovno ali domačo uporabo, obveščeni samo delno ali pa sploh ne.

Znanstvenikom je uspelo ponovno oživiti gen izumrlega tasmanijskega tigra. Zadnji znan predstavnik vrste tasmanskih tigrov, ki so ime dobili po avstralskem otoku in značilni črti na hrbtu, je umrl v živalskem vrtu Hobart Zoo leta 1936, po tem, ko so divji lovci v začetku 20. stoletja povzročili izumrtje vrste.

Raziskovalna skupina je izločila DNK iz okoli 100 let starega primerka psu podobnega vrečarja, ohranjenega v etanolu in ga nato vbrizgala v mišje zarodke in s tem ponovno oživili DNK tasmanskih tigrov.

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Na jugu Španije od lanskega leta dalje deluje prva komercialna sončna zbirna elektrarna, ki jo sestavlja 624 ogledal, od katerih je vsako veliko 120 kvadratnih metrov, sledi soncu in žarke usmerja v vrh 115-metrskega stolpa.

Žarki, usmerjeni v stolp, grejejo keramično ploščo in uparjajo tekočino, ki poganja parno turbino, podobno kot v nekaterih termoelektrarnah. Elektrarna ima moč 11MW, zgradilo pa jo je podjetje Agengoa, ki načrtuje gradnjo več takih elektrarn.

Najstarejše drevo na svetu je 9.550 let stara jelka, ki raste v gorovju Fulu v provinci Dalarna na Švedskem. Vrsto let so jelko obravnavali kot relativno novodobno vrsto, ki raste v švedskih gorah, sedaj pa se je izkazalo prav nasprotno.

Kot kaže je trdovratni jelki uspelo preživeti tako dramatične klimatske spremembe kot tudi nove odpornejše vrste. Raziskave so pokazale, da gre prav za prav za najstarejše znano drevo na svetu.

V okviru kampanje ZN-ja so v boju proti podnebnim spremembam od leta 2006 po svetu posadili že več kot dve milijardi dreves.

Kampanja, ki jo je navdihnila nobelovka za mir Wangari Maathai, naj bi ublažila učinke onesnaževanja okolja. Število dreves posajenih v kampanji je dvakrat večje od pričakovanega, vodi pa Etiopija s 700 milijoni posajenih dreves.

Raba energije nezadržno narašča, ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu
Večletno povprečje namreč kaže, da samo poraba električne energije v Sloveniji letno naraste za dobre tri odstotke. Naša odgovornost do okolja je, da se potrudimo in v največji možni meri poskrbimo za to, da zmanjšamo porabo električne energije v gospodinjstvu na najmanjšo možno mero.

Pri izdatkih gospodinjskega proračuna lahko prihranimo tudi tako, da postanemo pozorni na sporočilo energijske nalepke. Višji razred pomeni višji prihranek energije ter posledično manjši račun za elektriko. Sočasno tako prispevamo svoj delež pri zmanjševanju negativnih vplivov proizvodnje električne energije na okolje.

V petek 16. maja so bila na celjskem sejmišču podeljene nagrade za energetsko učinkovite stavbe. Najvišja podeljena nagrada je bila ˝srebrni znak˝, prejele pa so jo Terme Snovik za njihovo apartmajsko naselje. 

Kot je pojasnil vodja strokovne komisije Celjskega sejma dr. Peter Novak, so bili kriteriji, ki bodo standard tudi v prihodnje postavljeni zelo visoko. Diamantnega in zlatega znaka tako niso podelili, ker prijavljene stavbe niso ustrezale kriterijem.

IBM je razvil novo fotogalvansko tehnologijo, ki bi lahko občutno znižala stroške uporabe sončne energije za proizvajanje elektrike. Novost temelji na uporabi velikih leč, s katerimi je mogoče na kvadratnem centimetru zajeti rekordnih 230 vatov energije.

To energijo je mogoče pretvoriti v 70 vatov uporabne električne energije – približno petkrat več kot pri običajnih celicah s tehnologijo CPV (concentrator photovoltaics).

(aNET) Več o tem...

Ker se cene goriva še vedno dvigajo, o globalnem segrevanju pa pojejo že vrabci na strehi, si bomo pogledali, kako ubiti dve muhi na en mah.

Prihranili bomo nekaj denarja in naredili nekaj za okolje. Tokrat brez tehnološko naprednih rešitev in zgolj z nekaj čisto preprostimi spremembami.

Švedska gorovja so vse bolj zelena. Na mejah med gozdovi in golo planino, so se po več kot 8000 leti prvič pojavila drevesa, kot so hrast, brest in črna jelša, ki za rast zahtevajo višje temperature.

Trend ohlajevanja zadnjih nekaj tisoč let je prekinjen. V zadnjem stoletju so se temperature dvignile za več kot stopinjo, kar je sprožilo spremembo rastlinskega in živalskega sveta ter pokrajine.

Izbruh zemeljskih moči v vsem njihovem najžlahtnejšem vzgonu in lepotah prebujajoče se narave, z vabljivostjo v slikovitosti in vonju, silita z vso svojo ljubeznivo podobo vame, kot bi me hotela vplesti med veje in čarnost te krasote.

S padajočimi loki cvetočih vrtnic, dišečega jasmina in zelenja pod mojim oknom delovne sobice, me z vsem svojim razkošjem navdihujejo in vzpodbujajo mojo pozornost v občudovanje tega čudeža, ki postaja vsaki dan zagonetno lepši, ena sama ljubezen, ki se je vtkala v moja čustva in razpoloženje.

Busheva administracija je predstavila predlog, s katerim bi ohranili z nafto bogato mokrišče na Aljaski. Razlog za takšno odločitev je ekološka občutljivost tamkajšnega okolja.

Sklad za upravljanje z zemljišči je predložil desetletni moratorij na 430 tisoč hektarjev veliko mokrišče severno in vzhodno od velikega jezera Teshekpuk. Okoljevarstveniki in lokalne skupine so to odločitev že pozdravili, medtem ko so iz sklada medijem sporočili, da predlagani načrt zagotavlja uravnotežen pristop k energetskemu razvoju in varstvu okolja.

Ameriško ministrstvo za notranje zadeve je v sredo uslišalo pozive organizacij za varstvo narave in polarnega medveda uvrstilo na seznam ogroženih živalskih vrst. Polarni medved je tako prva žival, ki je uvrščena na seznam zaradi podnebnih sprememb oziroma segrevanja ozračja.

Minister za notranje zadeve ZDA Dirk Kempthorne je ob najavi odločitve dejal, da taljenje ledu na severu planeta ogroža medvedovo življenjsko okolje. Administracijo predsednika Georgea Busha je sicer v odločitev prisililo zvezno sodišče v Oaklandu, ki je določilo 15. maj kot skrajni rok za tak ukrep.

Hrana v EU je zastrupljena s 324 različnimi ostanki pesticidov - mnogi med najbolj pogosto prisotnimi imajo že sedaj znane stranske učinke na zdravje ljudi. Polovica sadja in zelenjave, ki jo uživamo, vsebuje ostanke pesticidov. Med 40 živili pridelanimi v EU vsebuje eno živilo ostanke pesticidov, ki presegajo maksimalne dovoljene oziroma domnevno varne ravni.

Konec oktobra 2007 bodo evropski poslanci sprejemali pomembne odločitve o prihodnji uporabi pesticidov v Evropski uniji. Skupaj z EU Pesticide Watch lahko pomagate zahtevati večjo zaščito zdravja ljudi in okolja in prispevate k zmanjšanju uporabe pesticidov.

Okrogla miza v Kopru : zavarovanje reke Rižane, morja v Koprskem zalivu in sporna nameravana gradnja 3. pomola Luke Koper. Okrogle mize so se udeležili predstavnik iz MOP – ministrstva za okolje in prostor g. Janez Kastelic, iz Morske biološke postaje, iniciativni odbor iz Ankarana proti 3. pomolu in zainteresirana javnost.

Žal se na okroglo mizo niso odzvali niti z ene Univerze na Primorskem , ne Zavod za varstvo narave iz Pirana, Dopps, Pangea, Umanotera , Greenpeace Slovenija, … Država –MOP pripravlja državni lokacijski načrt ( DLN ) brez sodelovanja lokalnega prebivalstva.

V Portorožu se je končala mednarodna konferenca o klimatskih spremembah

Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri zaščiti biotske raznovrstnosti in eko sistemov

Včeraj se je v Portorožu zaključila 4. mednarodna konferenca Premoščanje vrzeli (Bridging the Gap), ki jo je organizirala Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO).

Koale ogroža naraščujoča raven onesnaženosti ozračja z ogljikovim dioksidom, ker odvzema hranilo listom evkaliptovih dreves, s katerimi se te živali hranijo.

Onesnaženost z ogljikovim dioksidom zastruplja evkaliptove liste, primarni vir hrane za koale, ugotavlja ekipa raziskovalcev z avstralske univerze v Sydneyju.

British Council po vsej Evropi išče več sto motiviranih mladih, ki se bodo pridružili akciji Evropa pred izzivom

British Council je pozval mlade v 15. evropskih državah, stare od 18. do 35. let, naj se odzovejo problematiki vse večjih izpustov ogljikovega dioksida tako, da se pridružijo vseevropskemu programu, ki želi prispevati k trajnim spremembam v boju za nizko ogljično prihodnost.

Evropa pred izzivom je triletni projekt, katerega namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in dokazati, da lahko tudi posamezniki, ki še niso aktivno udeleženi v prizadevanjih za reševanje podnebnih vprašanj, prispevajo k spremembam.

V akciji društva Planet Zemlja z naslovom Planetu Zemlja prijazno vozilo je aprila komisija primerjala sedem nominiranih vozil v segmentu manjših športnih terencev (SUV) z maso praznega vozila od 1550 do 1900 kilogramov.

Gre za segment motornih vozil, ki glede na popularnost vsekakor predstavljajo pomembnejšo tržno nišo za proizvajalce avtomobilov. Komisija se je odločila analizirati podatke še dveh vozil, ki jih zastopniki blagovnih znamk sicer niso nominirali, vendar je podrobnejša analiza pokazala, da sta konkurenčna v tem razredu.

Možnosti za življenje različnih naravnih vrst se ne slabšajo samo na Zemlji, ampak tudi v oceanih. Čedalje toplejša morska voda nudi namreč skromnejše zaloge kisika.

Dezertifikacija, pojav širjenja puščave, ne pustoši samo na kopnem, ampak tudi pod morsko globino. Razlog je dokaj preprost. Podnebne spremembe povzročajo segrevanje Zemlje in posledično rast temperature morskih voda, čedalje toplejši oceani pa imajo čedalje nižjo vsebnost kisika.