V Sloveniji množično umirajo čebelje družine. Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) sporočajo, da jih na pomore čebel zadnjih štirinajst dni opozarjajo z različnih koncev Slovenije. Čebelarji sumijo, da so za pomore kriva fitofarmacevtska sredstva.

Poslanka Marjetka Uhan (NSi), ki se ukvarja s prodajo fitofarmacevtskih sredstev in je bila glasna zagovornica bolj liberalnega zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki ga je DZ sprejel pred malo več kot letom dni, je ob pomoru čebel izjavila: »Potrebno je odkriti kršitelje oziroma povzročitelje umorov čebel in jih ustrezno kaznovati.

Fitofarmacevtska sredstva so nevarna tako za živali kot za ljudi, zato jih je potrebno uporabljati strokovno in odgovorno. Če bi se porabniki fitofarmacevtskih sredstev držali zakona in navodil, do tega gotovo ne bi prišlo.«

Vir: http://www.vest.si/2008/05/13/pomori-cebel/

V Združenju za razvoj miroljubnega kmetijstva nam morala, etika in ustava RS ne dopuščajo biti tiho, ko gre za uničevanje, zastrupljanje in ubijanje narave, živali in voda. Znano je, da so naša polja in travniki že preobremenjena s kemijo, gnojem in gnojnico, da pijemo v Sloveniji zaradi tega slabo vodo, da so v Organizaciji Združenih narodov za kmetijstvo FAO priznali, da je množična reja živali eden največjih onesnaževalcev in glavnih krivcev za klimatske spremembe, kakor tudi, da je možno brez strupov in živalskih izločkov pridelati dovolj hrane za vse ljudi.

Res čudno, da odgovorni v državi javno zagovarjajo in napeljujejo k dejanju, ki je v nasprotju z ustavo RS in to brez kakršnekoli odgovornosti. Po ustavi RS smo namreč vsi dolžni skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva. Upravičeno se lahko vprašamo, ali bo kdo izmed pretekle in sedanje politične elite, ki je torej protiustavno zapeljala kmete v to ubijajoče in uničujoče kmetijstvo, kazensko odgovarjal ali se je vsaj pripravljen javno opravičiti državljankam in državljanom, mladini in otrokom za vse to.

Težko je trditi, da tla in rastline, ki nas hranijo, ter voda, ki nas krepi in odžeja, niso del naravnega bogastva Slovenije. Velikokrat slišimo, da so otroci naše največje bogastvo. Zastavlja se vprašanje, kako si zagovorniki uničevanja tal in voda predstavljajo življenje naših otrok brez rodovitnih polj in pitne vode. Je morda uničevanje in ubijanje narave in živali načrtno in s tem tudi nas in naših otrok?

Vsako škropivo nosi v sebi informacijo o ubijanju
Kot kmetje z drugačnimi izkušnjami želimo dodatno pojasniti to problematiko. Vsako škropivo nosi v sebi informacijo o ubijanju. Prav tako je znano, da rastline proizvajajo snovi, s katerimi bi se zaščitile pred pesticidi, ker nimajo jeter. Te snovi pa  so lahko strupene za človeka, tako da lahko dobimo dvojni strup. 
  
Trditev, da bi prišlo do pomanjkanja hrane brez uporabe pesticidov, je smešna in zelo zavajajoča, kajti kljub strupom in kemiji je ena tretjina ljudi na Zemlji lačnih oz. vsak dan zaradi lakote umre 40.000 otrok. Grozljiv podatek, vendar resničen. In zakaj?

Pravi odgovor za lakoto v tretjem svetu, ki se ga poskuša prikriti, je mnogim že dolgo znan, verjetno tudi gospe Marjetki Uhan, poslanki Nove Slovenije, zagovornici uporabe pesticidov, in se glasi: Množična reja živali v zahodnem svetu je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: Na določeni površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi.

Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov in ne bi izumirale čebele ter mnoge druge živali in rastline. Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine. Za vsakih 16 kg žita, ki je namenjeno krmi živine, dobimo le 1 kg mesa, stroški proizvodnje mesa so v povprečju do desetkrat višji od stroškov pridelave zelenjave, za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode.

Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %. Takojšnja prepoved uporabe kemije v kmetijstvu in reje živali bi pomenila ozdravitev in ponovno naravno rodovitnost tal ter drastično izboljšanje pitne vode, tudi mnogih potokov, ki so trenutno onesnaženi zaradi gnoja, gnojnice in kemije. Izboljšanje bi se pokazalo že v nekaj letih.

Rešitev je torej le v miroljubnem kmetijstvu
Osnovna ideja miroljubnega kmetijstva je vzpostaviti mir z ljudmi, živalmi, rastlinami in minerali, torej celotnim stvarstvom. Ni nobenega izkoriščanja, ubijanja, in prehranjevanja s trupli živali. Torej naloga kmetov, predelovalcev in prodajalcev je, da se učijo tako živeti. Zemlja je za nas živ organizem in podobno kakor človek potrebuje počitek. Po opravljenem delu se morajo spočiti tudi polja za naslednjo aktivno fazo rodnosti.

Njive nam dve leti rodijo, tretje leto ostanejo v prahi (neobdelane) in črpajo novo moč. Zdrava, spočita zemlja in pa stare odporne sorte so osnovni pogoj in eden izmed temeljev našega kmetovanja. Živali so naši prijatelji. Lahko živijo z nami, vendar ne zato, da bi jih izkoriščali, prodajali, klali in pojedli.

Stanko Valpatič, predsednik

Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva
Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva
Telefon: 03/5763-303, GSM: 031/499-756
Transakcijski račun: SI56 0600 0097 9190661
Elektronska pošta: info@miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org
Spletni naslov: www.miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org