Ker se cene goriva še vedno dvigajo, o globalnem segrevanju pa pojejo že vrabci na strehi, si bomo pogledali, kako ubiti dve muhi na en mah.
Prihranili bomo nekaj denarja in naredili nekaj za okolje. Tokrat brez tehnološko naprednih rešitev in zgolj z nekaj čisto preprostimi spremembami.
1. Hujšanje
Če za zgled vzamemo Američane, ki se jim ves zahodni svet pridno približuje, ti v povprečju tehtajo 11 kilogramov več kot v 70. letih prejšnjega stoletja. To težo seveda nosijo tudi naša vozila. In ker najbolj razvpit narod na svetu letno prevozi pet trilijonov kilometrov, takšna povečana teža izjemno vpliva na porabo goriva. S težo iz 70. let bi najbrž privarčevali kar 3 milijarde litrov goriva.
2. Pametni semaforji
Raziskave so pokazale, da lahko s prilagajanjem prometne signalizacije privarčujemo med 10 in 20 odstotki goriva, ki se porabi za vožnjo v mestih. Medtem ko se ponekod že pojavljajo semaforji, ki s senzorji zaznavajo prisotnost vozil, je večina prometne infrastrukture pošteno zastarela.
A znanstveniki že izdelujejo pametne semaforje, ki se bodo sami odločali, kakšno signalizacijo izbrati glede na promet. Med sabo se bodo sporazumevali in tako zagotavljali gladek pretok prometa. Prav tako si bodo zapomnili, kakšne nastavitve so v preteklosti najbolje delovale, in bodo tako te uporabljali tudi kasneje.
3. Dražje gorivo
No, no, nikar se ne jezite. Morda to res ni najboljša rešitev, vendar a se ob pogledu na nabito polne ceste res nikoli niste vprašali, če je gorivo res še vedno tako poceni? Problem nastane pri dejstvu, da si mnogi, ki avto nujno potrebujejo, dražjega goriva ne morejo privoščiti. Vendar pa se je prvo zmanjšanje v prometu v zadnjih letih pokazalo le po zadnjih podražitvah goriva.
4. Počasnejša vožnja
Eno največjih prevozniških podjetij v ZDA Con-Way se je odločilo, da najvišjo dovoljeno hitrost svojih vozil zmanjša s 105 km/h na 100 km/h. Tako bodo letno prihranili kar 12 milijonov litrov goriva. In to le en prevoznik z le 5 kilometrov na uro počasnejšo vožnjo! Če bi na primer najvišjo dovoljeno hitrost v državi spustili na 110 km/h, kolikor ta znaša na primer na Švedskem, bi bili prihranki enormni.
5. Več ljudi v vozilu
Če bi se samo v ZDA v enem vozilu namesto ene osebe vozili dve, bi to letno pomenilo tudi do 30 milijard litrov manj porabljenega goriva. Ker je takšno pričakovanje nerealno, predpostavimo, da bi se v parih vozilo vsaj 20 odstotkov trenutnih voznikov. V tem primeru bi prihranek znašal 6 milijard litrov goriva letno.
6. Zmanjšanje porabe vozil
Povprečna vozila z bencinskim pogonom v Evropi obljubljajo porabo okoli 8 litrov goriva na 100 kilometrov. Ta številka bi seveda lahko bila občutno nižja, vendar bi jo morale vzpodbujati tudi vlade s subvencijami ali nižjimi prispevki za tovrstna vozila. Nižjo porabo imajo na primer tudi hibridna vozila, vendar v večini držav vso breme nakupa učinkovitejšega vozila nosi kupec.
A vsi le niso tako nedovzetni za spremembe. Na Švedskem namreč vsak kupec t.i. zelenega avtomobila prejme denarno nadomestilo v višini 950 evrov. V skupino zelenih vozil sodijo vsa vozila, ki imajo porabo nižjo od 5 litrov na 100 kilometrov. Nadomestila namerno niso omejevali le na določene tipe pogonov, saj tako nameravajo doseči hitrejši prehod na učinkovitejša vozila, ki ni omejen le na slabo izbiro avtomobilov z alternativnim pogonom.
Ker se cene goriva še vedno dvigajo, o globalnem segrevanju pa pojejo že vrabci na strehi, si bomo pogledali, kako ubiti dve muhi na en mah. 
