Lepota vtkana v čustva in razpoloženje

torek, 20. maj 2008 @ 05:02 CEST

Izbruh zemeljskih moči v vsem njihovem najžlahtnejšem vzgonu in lepotah prebujajoče se narave, z vabljivostjo v slikovitosti in vonju, silita z vso svojo ljubeznivo podobo vame, kot bi me hotela vplesti med veje in čarnost te krasote.

S padajočimi loki cvetočih vrtnic, dišečega jasmina in zelenja pod mojim oknom delovne sobice, me z vsem svojim razkošjem navdihujejo in vzpodbujajo mojo pozornost v občudovanje tega čudeža, ki postaja vsaki dan zagonetno lepši, ena sama ljubezen, ki se je vtkala v moja čustva in razpoloženje.

V vsem tem globljem redu narave sem začutila, da sta človek in to kipenje zelenja in cvetenja s pisanimi metulji in čebelami na cvetnih listih in petjem ptic, nekakšen globlji misterij, vzvišenost razkošja mojih čutov. Človek ne more ostati tako otopel in slep, da ne bi tega oboževal in doživljal z veseljem. Le kaj je zasnovalo vso to lepoto cvetov in žlahtnost rastlin, ki vznika iz moči zemlje in snuje estetsko najpopolnejše oblike življenja.

Spontano dejanje narave, ki jo vodi višji razum, izpričuje, da smo se naučili o njej govoriti in jo občudovati z največjim spoštovanjem. Nismo sposobni do konca dojeti vseh njenih lastnosti in pomenov za človeštvo, zato pogosto gremo mimo njenih lepot, ne da bi jih opazili, najbolj tragično pa je, da jo pogosto tako brezobzirno uničujemo.

Vsaka misel in kretnja človeške roke bi morala gojiti in nositi v sebi skrb, da bi kot dobrotljiva roka arhaične boginje Inane, Izide, Demetre ali Vesne postala zavetnica in zaščitnica tega čudeža, iz katerega odseva naša najintimnejša in najžlahtnejša izkušnja, da brez narave človeštvo ne more zadovoljivo obstajati. Le kaj bi človek, če bi se mu pred očmi posušil ves svet?

Cvetje in zelenje je zagotovo najbolj zanesljivo v svoji lepoti in zunanji mikavnosti, predstavlja lepoto igre svetlobe in vode, ki nam dajeta življenje. Uničujoče iztrebljanje gozdov in zelenih površin planeta kaže dramo človeštva in njegove prihodnje eksistence. Drevo uteleša eksistenčno trdnost, ki spominja na izgubljeni raj, iz katerega se odpravlja skrušeni Adam, rojen iz mehkobe ila in nosi na svojih rebrih ves preživeli čas človeške izkušnje.

Lep je ta svet, zato bodimo do narave spoštljivi in negujmo jo. Narava je stvarnikov rokopis svetlobe, ki nam je zaupana v upravljanje, da z njo živimo razprtih oči in odprtega srca, saj jo kreator dokončuje z našimi rokami.

www.tatjana-malec.si

5 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20080519092509695