Izbruh zemeljskih moči v vsem njihovem najžlahtnejšem vzgonu in lepotah prebujajoče se narave, z vabljivostjo v slikovitosti in vonju, silita z vso svojo ljubeznivo podobo vame, kot bi me hotela vplesti med veje in čarnost te krasote.
S padajočimi loki cvetočih vrtnic, dišečega jasmina in zelenja pod mojim oknom delovne sobice, me z vsem svojim razkošjem navdihujejo in vzpodbujajo mojo pozornost v občudovanje tega čudeža, ki postaja vsaki dan zagonetno lepši, ena sama ljubezen, ki se je vtkala v moja čustva in razpoloženje.
V vsem tem globljem redu narave sem začutila, da sta človek in to kipenje zelenja in cvetenja s pisanimi metulji in čebelami na cvetnih listih in petjem ptic, nekakšen globlji misterij, vzvišenost razkošja mojih čutov. Človek ne more ostati tako otopel in slep, da ne bi tega oboževal in doživljal z veseljem. Le kaj je zasnovalo vso to lepoto cvetov in žlahtnost rastlin, ki vznika iz moči zemlje in snuje estetsko najpopolnejše oblike življenja.
Spontano dejanje narave, ki jo vodi višji razum, izpričuje, da smo se naučili o njej govoriti in jo občudovati z največjim spoštovanjem. Nismo sposobni do konca dojeti vseh njenih lastnosti in pomenov za človeštvo, zato pogosto gremo mimo njenih lepot, ne da bi jih opazili, najbolj tragično pa je, da jo pogosto tako brezobzirno uničujemo.
Vsaka misel in kretnja človeške roke bi morala gojiti in nositi v sebi skrb, da bi kot dobrotljiva roka arhaične boginje Inane, Izide, Demetre ali Vesne postala zavetnica in zaščitnica tega čudeža, iz katerega odseva naša najintimnejša in najžlahtnejša izkušnja, da brez narave človeštvo ne more zadovoljivo obstajati. Le kaj bi človek, če bi se mu pred očmi posušil ves svet?
Cvetje in zelenje je zagotovo najbolj zanesljivo v svoji lepoti in zunanji mikavnosti, predstavlja lepoto igre svetlobe in vode, ki nam dajeta življenje. Uničujoče iztrebljanje gozdov in zelenih površin planeta kaže dramo človeštva in njegove prihodnje eksistence. Drevo uteleša eksistenčno trdnost, ki spominja na izgubljeni raj, iz katerega se odpravlja skrušeni Adam, rojen iz mehkobe ila in nosi na svojih rebrih ves preživeli čas človeške izkušnje.
Lep je ta svet, zato bodimo do narave spoštljivi in negujmo jo. Narava je stvarnikov rokopis svetlobe, ki nam je zaupana v upravljanje, da z njo živimo razprtih oči in odprtega srca, saj jo kreator dokončuje z našimi rokami.
www.tatjana-malec.si |
Lepota vtkana v čustva in razpoloženje
Prispeval/a: Fredi dne torek, 20. maj 2008 @ 12:47 CEST
Lepota narave te prevzame, se zaveš v srcu, da je stvarnikovo delo popolnoma dovršeno, kakor tedaj ko cvetijo rože v ljubezni, kakor tedaj ko belina pokriva lepoto sveta, ki se razodeva našim očem, da ljubimo tud puščavo v njeni lepoti miru v srcu.
Ljudem je dano, da ohranijo lepoto življenja in uživajo življenje v harmoniji z vsem življem v prelepi globini vesolja z ljubeznijo v srcu.
Lep pozdrav
Lepota vtkana v čustva in razpoloženje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 20. maj 2008 @ 15:49 CEST
hvala za tvoje izbrane in srčne besede. Zares idilična, nežna in očarljiva je lepota narave, ki budi čustva hvaležnosti za vse podarjenosti, ki smo jih deležni. Če ves ta dar ne bi izhajal iz ljubezni, se narava ne bi mogla izraziti s takšnim lepotnim razkošjem in bogastvom. Narava je razodetje kreatorjeve ljubezni, je dobrota, v dobroti pa je življenje in v življenju je moč.
Samo ljubezni lahko dokončno zaupamo. Narava je luč, je svetloba, ki nam kaže moč življenja in jasnost poti. Narava nikoli ne pozabi, da bi vhajalo sonce, da ne bi nastopili letni časi, ki so potrebni za rojstvo novega in njen počitek.
Če do narave nimamo pravega odnosa, vznemirjamo njene cikluse in ogrožamo njeno ravnotežje, doletijo človeštvo naravne katastrofe (Črnobil, ujme, poplave, cunámi (tsunámi), potresi, zdrsi zemeljskih tal, ognjeniško delovanja, padci meteoritov, itd ), ki nas spominjajo na starogrško boginjo maščevanja Nemezis.
Narava ima svoje vzmeti delovanja v ljubezni. Njeno delovanje in odzivanje si lahko razlagamo kot dejanje uravnovešenja z dobrimi posledicami za človeštvo ali pa so samo usodna svarila človeštvu naj preneha z usodnimi nuklearnimi poskusi, izpuščanjem toplogrednih plinov in onesnaževanjem okolij, uničevanjem gozdov in podobnimi dejanji, s katerimi uničuje, kar je za nas ustvarila višja inteligenca ali kreator.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Lepota vtkana v čustva in razpoloženje
Prispeval/a: Fredi dne torek, 20. maj 2008 @ 16:36 CEST
Človek, narcisoidno usmerjen, bo uničeval vse kar vidi okrog sebe, malo mu je mar za lepoto stvarstva, ker vidi le sebe v ospredju. Stvarnik ljubi vse, zemlja tud živi v svojem delovanju vulkanov, potresov, poplav, tud kakšen meteorit nas lahko opomni, da nismo samo mi ljudje del življenja. Spoštovanje življenja je mišljeno za celotno stvarstvo.
Človek se zgrozi ob misli na cunami koliko ljudi je umrlo in se sprašuje le kaj ga je povzročilo?
Normalno, da potres. Pa potres? Premikanje zemeljskih plošč. Pa to premikanje, zemljino delovanje, kdo je povzročil?
Je to pravo vprašanje?
Mogoče je pravo vprašanje zakaj?
So bli napovedani potresi, poplave in nasploh katastrofe.
Kdo jih je napovedal in zakaj?
So živeli tud dinozavri in človečnjaki, ki niso bli ljudje kot smo sedaj mi. Ni jih več, tu pa tam se še kaka kostika najde.
Zakaj se sploh najdejo le še kosti?
Mogoče nam v opomin kak zgleda življenje ko stvarnik obrača svoj ljubeč pogled od puščave brez ljubezni drugam kjer vidi ljubezen.
Nimam pojma, stvarnik ve.
Lep pozdrav
Lepota vtkana v čustva in razpoloženje
Prispeval/a: ljudmil dne četrtek, 22. maj 2008 @ 13:52 CEST
Srečno.
Ljudmil
Lepota vtkana v čustva in razpoloženje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 22. maj 2008 @ 17:51 CEST
Prijazen pozdrav in vse dobro v tem prečudovitem pomladnem času
Tatjana