Švedska gorovja so vse bolj zelena. Na mejah med gozdovi in golo planino, so se po več kot 8000 leti prvič pojavila drevesa, kot so hrast, brest in črna jelša, ki za rast zahtevajo višje temperature.

Trend ohlajevanja zadnjih nekaj tisoč let je prekinjen. V zadnjem stoletju so se temperature dvignile za več kot stopinjo, kar je sprožilo spremembo rastlinskega in živalskega sveta ter pokrajine.

Po mnenju Leifa Kullmana, profesorja geografije na švedski Univerzi Umeĺ, ki je vodil študijo, je trenutno stanje precej podobno tistemu, ki se je pojavilo takoj po koncu zadnje ledene dobe.

Gorska flora in biološka raznolikost se dramatično spreminjata. Gola gorska pobočja se krčijo in tipična nordijska gorska brezova pobočja se umikajo jelkam in borovcem, ki v toplejših in bolj sušnih pogojih precej bolje uspevajo. Gorski vrhovi so vse bolj zeleni in vabljivi. Številne gorske rastline v zadnjih nekaj letih bujno cvetijo in obrodijo sadove.

Spremembe rastlinskega sveta imajo velikanski vliv tudi na živalski svet. Pojavlja se vse več novih ptičji vrst, vrst metuljev itd.

Na podlagi spremljanja klimatskih sprememb strokovnjaki menijo, da bo področje najverjetneje podvrženo še toplejši prihodnosti, kar pomeni še manj golih gorskih predelov in vse bolj pestro gorsko vegetacijo.

Vir: svarog.org