Ministrstvo za okolje in prostor obvešča, da je Evropska unija konec leta 2008 objavila Zeleno knjigo o ravnanju z biološkimi odpadki. V njej je povzela pomembne osnovne informacije o trenutnih politikah ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in rezultate novejših raziskav na tem področju.

Več informacij o Zeleni knjigi objavljamo na www.cnvos.si, kjer je dostopen tudi vprašalnik, h izpolnitvi katerega vabi MOP. Izpolnjene vprašalnike lahko posredujete do konca meseca maja na gp.mop@gov.si.

Različne raziskave potrjujejo, da je ekološko kmetovanje najučinkovitejše in najmočnejše orodje v boju proti globalnim klimatskih spremembam. Glede na študije FST-ja (The Rodale Insitute's Farming Systems Trial) ekološko kmetovanje s sistemom plitve obdelave tal povzroča od 2 do 4-krat manjše ogljikove emisijske izpuste kot intenzivno-kemično kmetovanje.

Hkrati statistični podatki nakazujejo, da je pri ekološkem kmetijstvu potrebno vložiti za okoli 37 % manj vhodne energije za doseganje enake hektarske donosnosti. Še več, v sušnem letu se je pokazala prednost tudi v večji hektarski donosnosti poljščin, saj je prst pri ekološkem kmetovanju lažje zadrževala vodo kot prst, ki je bila kontinuirano izpostavljena sintetičnim substancam.

Gibanje za pravičnost in razvoj (ustanovitelj Drnovšek) poziva vse, da se pridružijo svetovni akciji Earth Hour :60 minut naj modri planet počiva v temi in tako v soboto 28.03.2009 med 20.30 in 21.30 uro ugasnemo luči in vse druge električne aparate, ki jih nujno ne potrebujemo.

Akcija Earth Hour

Več deset milijonov ljudi z vsega sveta bo tudi letos 28. marca ugasnilo luči in se s tem pridružilo globalni kampanji Earth Hour, ki jo organizira Svetovni sklad za naravo (WWF). Namen kampanje je opozoriti na vse bolj pereče vprašanje podnebnih sprememb oziroma globalnega segrevanja.

Sezamova čistilna akcija in akcija urejanje štoparskega prostora v Šentvidu, petek, 27. 3. 2009

V petek 27. 3. 2009 se je skupina prostovoljcev skupaj z umetnico Renato Bovhan odločila, da bo uredila šentviški konec, cesto pred gostilno Jelen, kjer se neha javni promet, oziroma, kjer je zadnja postaja mestnega potniškega prometa - enke.

Od tam naprej vsak dan štopa nekaj 10 mladih. Tudi tega dne se je do pisanja tega teksta in še pred zaključkom akcije zvrstilo 10 štoparjev, ki so pomagali pospraviti celo ulico, pomesti in pobrati vse smeti, urediti štoparsko mesto, postaviti novo tablo za avtoštoparje, oznaka, ki jim bo pomagala, da tisti v avtih hitreje ustavijo in pobarvali pločnik tako, da je jasno opazen.

Vse večja svetovna poraba mesa na planetu povzroča nepredstavljive ekološke posledice, opozarjajo znanstveniki iz Švice. V raziskavi, ki jo povzema spletna stran Vegetarismus.ch, lahko preberemo, da bi lahko na kmetijski površini, ki jo potrebujemo za pridelavo enega kilograma mesa, v enakem časovnem obdobju pridelali 200 kilogramov paradižnika ali 160 kilogramov krompirja.

Za meso namenjenih koli 70 odstotkov obdelovalnih površin
V Švici se za vzrejo živali in za pridelavo krmil uporablja okoli 67 odstotkov uporabnih kmetijskih površin. Približno takšno je tudi svetovno povprečje. V ZDA za pridelavo sena za krmo živali izkoriščajo 230.000 kvadratnih kilometrov površin, za pridelavo rastlinskih živil pa le 16.000 kvadratnih kilometrov.

Ob podpisu pokroviteljske pogodbe med Ekošola kot način življenja in Poslovnim sistemom Mercator

Ekošola

• Ekošola uresničuje cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj

Kot poročajo na spletni strani "Beyond Pesticides", se je s prvim pomladnim dnem v Washingtonu s podporo prve dame ZDA Michelle Obama začel projekt ekološkega vrta. Učenci osnovne šole Bancroft so skupaj z Obamovo na vrtu Bele hiše zastavili kuhinjski vrt velikosti približno 100 kvadratnih metrov, namenjen oskrbi s hrano za potrebe predsedniške družine, formalne večerje in krajevne javne kuhinje.

V omenjeni šoli imajo ekološki vrt sicer že od leta 2001. Učenci bodo skupaj z družino Obama in vrtnarskim osebjem Bele hiše pomagali od setve do spravila ekopridelkov. Mnogi upajo, da je poteza več kot simbolična in da nakazuje boljšo kmetijsko ter pesticidno politiko nasploh. Taka gesta bo morda spodbudila tudi druge, da svoje trate spremene v ekološke vrtove. Ne gre zanemariti tudi sporočila potrošnikom, da je ekološka, doma pridelana hrana pomembna.

Zaradi prekomernega črpanja vodnih zalog reke Jordan se gladina znanega Mrtvega morja vsako leto zniža za 70 centimetrov. "V zadnjih 30 letih je Mrtvo morje izgubilo 14 kubičnih kilometrov vode. Vodna gladina ekstremno slanega morja se od leta 1978 zniža za povprečno 70 centimetrov na leto."

To sta le dve zaskrbljujoči ugotovitvi, ki ju v članku v nemški strokovni publikaciji Naturwissenschaften navaja skupina strokovnjakov z univerze Darmstadt. Skokovitemu nazadovanju gladine Mrtvega morja naj bi botrovalo prekomerno koriščenje vodnih zalog edinega vira, ki napaja drugo najbolj slano morje na svetu, to je reke Jordan.

Od nekega kmeta: Sporočilo Sloveniji!
Tržič, 19.3.2009

Avstrijski kmet, znan po svojem uporniškem duhu, je 19. marca prvič spregovoril slovenski javnosti v brezkompromisnem in v zelo jasnem slogu. Njegove besede so bile namenjene tako strokovni javnosti, še posebej pa slovenskemu kmetu, vrtičkarjem, in »kmetom brez zemlje« kamor se uvrščamo vsi ostali. Svojo težo temu nepozabnemu dogodku daje tudi častno pokroviteljstvo župan občine Tržič Borut Sajovic.

Da sloviti rek o volji in poti drži kot pribito dokazuje ravno planšarski kmet Sepp Holzer na svoji 50 ha veliki zeleni oazi, ki so jo strokovnjaki pred desetletji tudi s pomočjo satelitskih posnetkov ocenili kot nerodovitno in manj produktivno zemljišče. Nič posebnega ne bi bilo, če bi ta ocena držala tudi desetletje kasneje.

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je v severnoitalijanskem kraju Ispra odprl nov laboratorij, VELA-7, za testiranje porabe goriva in količine izpustov CO2 tovornjakov in avtobusov. Novi objekt v okviru Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Evropske komisije je sedmi in najsodobnejši v nizu visokotehnoloških laboratorijev za izpuste vozil.

V laboratoriju VELA-7 lahko simulirajo vožnjo 40-tonskih tovornjakov in 12 metrov dolgih avtobusov v realnih pogojih, zato spada laboratorij med najbolj napredne tovrstne objekte na svetu.

Pralni, pomivalni in sušilni stroji spadajo med večje porabnike električne energije, saj porabijo okoli 18 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvu. Poraba energije pri pomivanju posode v pomivalnem stroju je najmanj dvakrat nižja v primerjavi z ročnim pomivanjem pod neprekinjeno tekočo vodo.

Poleg vse večje porabe električne energije, s katero posredno povečujemo tudi količino zdravju in okolju škodljivih toplogrednih plinov, nezadržno raste tudi poraba vode. Preprost način, kako prihraniti energijo in količino porabljene vode, je že preskok iz ročnega pomivanja posode na pomivanje v pomivalnem stroju.

Društvo ECHo se že peto leto ukvarja s problematiko pesticidov ter izvaja aktivnosti izobraževanja, informiranja ter ozaveščanja ljudi o njihovi škodljivosti. V ta namen urejamo dve spletni strani in sicer www.pesticidi.net na kateri predstavljamo problematiko pesticidov ter www.motovilec.si na kateri lahko preberete več o alternativah pesticidom.

Včeraj smo zaznamovali svetovni dan voda: gre za prizadevanje OZN-a, da ozavesti svet o akutnem problemu porabe in preskrbe z vodo. Poraba vode postaja s podnebnimi spremembami in vztrajnim dvigovanjem temperature ena najbolj grozečih težav sveta. Voda je po svetu že od nekdaj neenakomerno razporejena.

Podnebne spremembe grozijo z občutnejšimi sušami, presahnila bodo jezera in reke, poznavalci razmer pa napovedujejo celo možnost meddržavnih sporov in vojn za vodne vire. Povprečni Zemljan letno porabi 4.130 litrov vode, pri čemer gre le za 130 litrov neposredne porabe – na primer za pitje, umivanje in pranje posode ali perila.

Lani je skupina za zaščito okolja prosila Evropsko unijo za pomoč v višini 525 584 EUR, da bi rešili tropsko drevo ebenovec in tako zmanjšali revščino prebivalcev na območju jugovzhodne Tanzanije, ki potrebujejo les tega drevesa za svoje preživetje.

Ebenovina je ena od najdražjih vrst lesa na svetu. Les tega grmičastega drevesa se zaradi svojih odličnih zvočnih lastnosti uporablja za izdelavo pihalnih instrumentov, kot so oboe, klarineti in dude. Nekoč je rastel povsod v Afriki, danes pa mu grozi izumrtje zaradi pretirane sečnje.

Slovenski avtomobilski uvozniki, združeni v sekcijo pri Trgovinski zbornici Slovenije, v zadnjih mesecih krepko občutijo recesijo in posledično zmanjšanje prodaje novih avtomobilov. Prodajne krivulje so se upognile navzdol že oktobra lani, januarja letos je bilo v primerjavi z lanskim za četrtino manj registriranih novih avtomobilov, komaj kaj bolje je bilo februarja.

Sekcija za osebna motorna vozila je zato že v začetku leta vladi posredovala predlog za subvencioniranje nakupov novih avtomobilov v višini tisoč evrov, spodbude pa bi bili deležni tisti, ki bi se svojega starega štirikolesnika znebili z oddajo v ekološko razgradnjo.

Kot mednarodni dan proti pokolu tjulnjev ima 15.3. že posebno vrednost in nas tudi poziva, da nekateri vsaj takrat pomislijo na tjulnje v od nas oddaljenih krajih. Kar se dogaja le za "lepoto" in modo. Nezaslišano.

Popolnoma nesluteči mladički, predani igri in sklepanju prijateljstva, doživijo šok! Šok, ki ga povzroči človek! Potem pa se sprašujemo, zakaj so nekatere živali nasilne do nas! Hočejo se zaščititi. Zaščitit pred ubijalskim strojem. Človekom.

Nekdanji podpredsednik ZDA, Al Gore, je v prejšnjem tednu podal optimistično izjavo o tem, da verjame, da bo v Kobenhavnu letos dosežen globalni podnebni sporazum, to pa utemeljuje na prepričanju, da je svet dosegel politično točko preobrata, ki omogoča takšen dogovor.

"Vidim precej impresiven konsenz po celem svetu, ki pravi, da so odgovori na gospodarsko krizo obenem odgovori na podnebno krizo,“ je povedal Gore. „Mislim, da lahko v Kobenhavnu dosežemo dogovor.“

ALI VESTE, ZAKAJ BOMO LETOS SADILI SADNA DREVESA?
ZA ZDRAV ŠOLSKI VSAKDAN

Vodstvo Poslovnega sistema Mercator se je velikodušno odzvalo pobudi Nacionalne koordinacije programa Ekošola kot način življenja in podprlo projekt “10.000 sadnih dreves.” V okviru tega projekta bodo slovenski ekošolarji v prihodnjih letih v okolici osnovnih in srednjih šol, vrtcev in domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, posadili 10.000 slovenskih avtohtonih vrst sadnih dreves. S to akcijo bomo skupaj pripomogli k ohranjanju slovenskih avtohtonih sadnih vrst in ekošolarjem omogočili, da bodo na šolskih vrtovih spoznavali vse skrivnosti gojenja sadnih dreves in jeseni pobirali sadove svojega dela.

Vabimo vas, da se udeležite saditve prvih izmed
10.000 SADNIH DREVES,
ki jih bodo v ponedeljek, 23. marca 2009 ob 9. uri, ob prvem pomladnem dnevu,

V Bruslju je potekala prva okoljska "dražbena" konferenca, ki jo organizira EuropeAid, generalni direktorat Evropske komisije, pristojen za izvajanje programov in projektov zunanje pomoči po svetu.

Z organizacijo konference želi Komisija na enem mestu zbrati akterje, dejavne na področju razvoja (organizacije civilne družbe, raziskovalni centri itd.) in različne potencialne donatorje (države članice, lokalni organi, fundacije zasebnega sektorja) ter med njimi oblikovati partnerstva za kakovostne okoljske projekte v državah v razvoju.

Program AquaVallis, ki so ga lani razvili v hčerinski družbi velenjskega premogovnika HTZ Velenje, je februarja letos iz sklada Eureka pridobil 95.833 evrov nepovratnih sredstev za razvoj. Vrednost celotnega projekta pa je ocenjena na 600.000 evrov.

HTZ je projekt na razpis sklada Eureka prijavil aprila lani. Cilj projekta, ki sodi v program naprednih nanotehnoloških sistemov za čiščenje pitne vode, je razvoj novega materiala. Z AquaVallisom je možno iz vode odstraniti viruse, bakterije in težke kovine, so sporočili iz Premogovnika Velenje.

Oblasti Papue Nove Gvineje so se v okviru prvega državnega programa zaščite odločile zaščititi širno naravno območje. Zaščiteno območje zajema 76.000 hektarjev bujnih tropskih gozdov, v katerih uspevajo praproti, najrazličnejše vrste orhidej in več ogroženih živalskih vrst, ki jih je mogoče najti le na tem delu planeta.

Okoljevarstveniki upajo, da bo zaščita parka pripomogla k ohranitvi nekaterih najbolj ogroženih živalskih vrst, kot so drevesni kenguruji in številne vrste dvoživk, predvsem žab.

Vir: svarog.org

Kampanja »Energija si, bodi učinkovit« se nadaljuje z novo akcijo »Izračunaj svoj CO2 odtis« s spletnim kalkulatorjem ogljičnega odtisa. Prav CO2 namreč predstavlja največji delež (okoli 80 %) emisij toplogrednih plinov, ki v največji meri prispevajo k podnebnim spremembam.

Ogljični odtis posameznikov danes večkrat presega količino 2 ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Povprečen CO2 odtis v razvitem svetu je 11 ton, v ZDA kar 20 ton na osebo, vsak Slovenec pa v okolje vsako leto izpusti okoli 8 ton CO2. Kljub številnim opozorilom o problematiki emisij toplogrednih plinov pa se le redki med nami zavedajo, da največ CO2 v gospodinjstvih nastane pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu. Pomemben delež emisij nastaja tudi na delovnem mestu, v šoli ali vrtcu ter pri transportu in proizvodnji hrane, ki jo konzumiramo in izdelkov, ki jih kupujemo. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so torej neposredno povezani z zmanjševanjem CO2 odtisa moderne družbe.

Pred dnevi je IFOAM EU (Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo – skupina za EU) pozvala EU, da izkoristi primerjalno prednost, ki jo ima v ekološkem kmetijstvu. Prednosti so visoko kakovostna hrana in mnogi pozitivni "zunanji" učinki. Kljub finančni krizi ima ta sektor kmetijske pridelave dobičke in ponuja možnosti za razvoj tako kmetom kot predelovalcem hrane.

To je zato, ker je ekološka pridelava dobra za razvoj podeželja, ponuja delovna mesta, ugodno vpliva na okolje in na podnebne spremembe, seveda pa tovrstne pridelke želijo tudi kupci. Pod okriljem češkega predsedovanja EU je v Pragi 12. in 13. marca potekala visoka konferenca na temo kakovosti kmetijske pridelave.