Od nekega kmeta: Sporočilo Sloveniji!
Tržič, 19.3.2009

Avstrijski kmet, znan po svojem uporniškem duhu, je 19. marca prvič spregovoril slovenski javnosti v brezkompromisnem in v zelo jasnem slogu. Njegove besede so bile namenjene tako strokovni javnosti, še posebej pa slovenskemu kmetu, vrtičkarjem, in »kmetom brez zemlje« kamor se uvrščamo vsi ostali. Svojo težo temu nepozabnemu dogodku daje tudi častno pokroviteljstvo župan občine Tržič Borut Sajovic.

Da sloviti rek o volji in poti drži kot pribito dokazuje ravno planšarski kmet Sepp Holzer na svoji 50 ha veliki zeleni oazi, ki so jo strokovnjaki pred desetletji tudi s pomočjo satelitskih posnetkov ocenili kot nerodovitno in manj produktivno zemljišče. Nič posebnega ne bi bilo, če bi ta ocena držala tudi desetletje kasneje.

A tedaj se je strokovna ocena o produktivnosti in kvaliteti istega zemljišča kot po čudežu prelevila v površino, ki daje 10-krat več produkcije kot je bila ocenjena po zadnji ocenitvi, ki je tudi osnova za državne terjatve. Holzerjev odgovor na vprašanje ali bi lahko s takšnim načinom kmetovanja, kot ga prakticira sam, nahranili svet, odločno pritrdi in doda, da ne le samo 6 milijard lačnih ust, ampak celo mnogo več. Meni, da ni nujno, da se hrana prideluje na stotih in tisočerih hektarjih zemljišč, dovolj so že dosti manjše površine, a le pod pogojem, da se ne poslužujemo monokulturnega kmetovanja. Takšno kmetovanje, ki ga vodijo principi iz industrijskega sveta, tudi v naših glavah pušča sledove opustošenja in enoumja ter ljudi množično poneumlja.

Sepp Holzer ima za sabo okoli 20 uspešnih projektov po celem svetu. Uči kako brati knjigo narave in kako zemljo izboljšati. Po njegovem prepričanju ne obstajajo slab a tla, ne plevel, ne mrčes, ampak nesposobni ljudje, ki ne znajo sodelovati z naravo in se z njo bojujejo. Holzer pušča naravi, da dela po svoje, daje ji le usmeritve. »Ničesar ni, za kar bi se morali truditi v smislu izboljševanja, saj je na začetku bilo vse popolno,« je prepričan. Profesor dr. Ivan Kos in Katedre za ekologijo in varstva okolja iz Univerze v Ljubljani označuje, da je Holzerjevo kmetovanje zelo napredno, saj je z opazovanjem okolja in življenja prišel do spoznanja, kaj je pravzaprav biotska raznolikost in zakaj je za človeštvo ta pomembna.

Da živimo v narobe svetu dokazuje, da je Holzerjevo kmetovanje trenutno še alternativa in ne ustaljena kmetijska praksa, kljub temu, da njegova kmetija Krameterhof postaja simbol uspešne, za marsikoga težko predstavljive oblike obdelovanja zemlje in pridelovanja raznovrstne hrane. Vse bolj pa postaja Krameterhof tudi glavna tema znanstvenih raziskovanj. Odlikuje jo namreč spretna uporaba ekoloških povezav, krogotokov in poznavanje interakcij na vseh nivojih. O njegovih izvirnih metodah gojenja na terasah v strmih terenih, o prednostih kraterskih, prav tako terasastih sistemih še bomo pisati, tudi o tehnikah gojenja rastlin, ko na razpolago nimamo več kot komaj kaj zemlje , še bomo izvedeli, saj lahko njegove metode praktično uporabimo pri najrazličnejših okoljskih razmerah, tudi pri najbolj degradiranem kmetijskem območju, ki se razprostira na stotih hektarjih.

Kmet je duša svojega okraja in njegova prvenstvena naloga je proizvajati hrano, ki ljudi obvaruje pred hiranjem in degeneracijo. Ni le svojevrstna eksotika, da mu pri povprečni letni temperaturi 4,2 oC uspeva gojiti breskve, češnje, kivi, marelice ter nekatere še bolj eksotične rastline, temveč nuja spoznati načela, kako to doseči. Za kriminal označuje, da živali smatramo le kot produkcijski material in obtožuje masovno mučenje živali, ki se kaže v našem odnosu do njih kot tudi v nenaravnih življenjskih pogojih, ki jim nudimo. Kako naj takšno meso, vzgojeno brez sončne svetlobe, nahrani naši telesa?. Meso na pol bolehne živali našemu telesu ne koristi.

Nasilje nad naravo se po njegovem mnenju kaže v uporabi sintetičnih mineralnih gnojilih in v uporabi sintetičnih škropiv ter v hibridnih in gensko spremenjenih semenih. Kmet mora vzgajati svoja semena, to je osnovni pogoj za zdravo kmetovaje z zaključenim krogotokom. Voda je življenje in kako jo uspešno zadržati, je eno izmed ključnih temeljev takšnega načina kmetovanja. Zato si je na svoji kmetiji na nadmorski višini 1.100 do 1.500 metrov naredil več kot 70 ribnikov in mlak. Na terasah med kamenjem mu uspeva zelenjava, staro žito sredi gozda, ki zraste višje od človeka. Svinje mu odlično pomagajo pri pripravi zemlje za njegove permakulturne rastlinice. Vse to je možno ,če rastemo in živimo v simbiozi z vsem kar nas obdaja.

Po njegovem prepričanju so današnje kmetijske subvencije za kmeta ponižujoče, saj njegov položaj degenerirajo na nivo nekih zunanjih podpor in mu s tem tlakujejo pot v odvisnost in vse bolj postaja suženj na svoji zemlji. Kmet ni le krmar državnih uradnikov, temveč mora biti upravitelj svojega kmečkega stana. Kmet ne sme pustiti, da mu birokrati, ki so izgubili stik s praktičnim znanjem, upravljajo njegovo kmetijo, saj se s tem krepi hlapčevska odvisnost od katere nima nihče koristi.

Veselje do eksperimentiranja in raziskovanja vzrokov je prava pot do spoznavanja Narave same. Tudi po mnenju profesorja Kosa iz Univerze v Ljubljani Sepp Holzer, kmet iz Salzburga, s svojimi idejami in praktičnim znanjem kaže in odpira nove poti tako v kmetijstvu kot tudi ponuja izhod iz vsesplošnega kriznega položaja današnje družbe. Tam kjer je volja, tam je tudi pot. Vedno!

Sporočilo uredil: Zavod Brevka 108 - za promocijo kmetijstva in vrtičkarstva