Različne raziskave potrjujejo, da je ekološko kmetovanje najučinkovitejše in najmočnejše orodje v boju proti globalnim klimatskih spremembam. Glede na študije FST-ja (The Rodale Insitute's Farming Systems Trial) ekološko kmetovanje s sistemom plitve obdelave tal povzroča od 2 do 4-krat manjše ogljikove emisijske izpuste kot intenzivno-kemično kmetovanje.

Hkrati statistični podatki nakazujejo, da je pri ekološkem kmetijstvu potrebno vložiti za okoli 37 % manj vhodne energije za doseganje enake hektarske donosnosti. Še več, v sušnem letu se je pokazala prednost tudi v večji hektarski donosnosti poljščin, saj je prst pri ekološkem kmetovanju lažje zadrževala vodo kot prst, ki je bila kontinuirano izpostavljena sintetičnim substancam.

V 30-letnem trajajočem poskusu so tudi ugotovili, da se hektarski donosi pri soji in koruzi niso statistično razlikovali in tako podrli mit o prenizki produktivnosti ekoloških površin. Prav tako bogata humusna tla vežejo in akumulirajo ogljik, medtem ko je pri konvencionalnih površinah proces ravno obraten.

Če bi se okoli 130 hektarov konvencionalnih površin preusmerilo v ekološko kmetijstvo, potem zmanjšamo učinek izpusta CO2 približno za toliko, kot ga povprečno proizvede 117 avtomobilov vsako leto. S primerjalnimi izračuni so šli še dlje; če bi se vsa konvencionalna polja posejana s koruzo in sojo, v ZDA preusmerila v ekološka, potem bi bil enak učinek, kot da bi bilo na cestah za okoli 58,7 milijonov manj avtomobilov (kar predstavlja četrtino od vseh avtomobilov v ZDA) ali kot da 733 milijard kilometrov sploh ne bi bilo prevoženih.

Na Inštitutu so prepričani, da se mora državna kmetijska politika urgentno preleviti v vneto zagovornico pridelovanja emisijsko manj potratne hrane in da mora vzpodbujati manjše in učinkovitejše kmetijske sisteme. Sintetična gnojila so največji izvor toplogrednega plina v kmetijstvu. Prav tako opozarjajo na problem ravnanja hrane kot s tržnim blagom. Dodajajo, da bo dobra prehranska politika vzpodbudila kmete, da se bodo sami znali zmagovito borili proti podnebnim spremembam.

Za manjši izpust CO2 pa lahko tudi potrošniki z izbiro živil veliko prispevamo. Za zmanjševanje toplogrednih plinov izbirajmo živila, ki niso prišla do nas milje daleč in ki imajo svoj ekološki izvor. Tudi embalaža v kateri je zapakirana hrana je sokrivec za povečanje koncentracije C02 v zraku.

***
Prevedeno in prirejeno po: www.rodaleinstitute.org

Prevod in priredba: Zavod Brevka 108 - za promocijo kmetijstva in vrtičkarstva