|  Kot mednarodni dan proti pokolu tjulnjev ima 15.3. že posebno vrednost in nas tudi poziva, da nekateri vsaj takrat pomislijo na tjulnje v od nas oddaljenih krajih. Kar se dogaja le za "lepoto" in modo. Nezaslišano.
Popolnoma nesluteči mladički, predani igri in sklepanju prijateljstva, doživijo šok! Šok, ki ga povzroči človek! Potem pa se sprašujemo, zakaj so nekatere živali nasilne do nas! Hočejo se zaščititi. Zaščitit pred ubijalskim strojem. Človekom.
Da bi se ljudje malce ozrli in pomislili o tem, sem naredila tudi plakat ob mednarodnemu dnevu proti pokolu tjulnjev. Hotela sem samo doseči, da bi vsaj videli da to obstaja, in s tem da se tega zavedajo tudi mogoče osveščajo druge. Če ne pa vsaj da izrazijo svoje mnenje in da ta tema nebi več bila popolna neznanka, ki nikogar ne zanima in malo ljudi o tej temi tudi kaj ve, ampak nekaj kar se res dogaja in je sramotno.
V naši družbi je preveč nespoštovanja do živali nasploh. Ampak v tem plakatu se nisem posvetila tej temi ampak tjulnjem.
Dovolite da nekaj povem o tem.
Ta brutalen lov nad tjulnji ja v veliki meri prisoten prav v Kanadi. Ja, mogoče se Kanada zdi bolj razvita država, vendar glede tjulnjev pa je na najbolj nizki ravni. To kar imajo ne znajo dovolj ceniti in delajo prav nasprotno. Iztrebljajo jih. Ko pa bodo prišli na listo ogroženih živali, kar se bo zgodilo prej ali slej, bodo skušali to na veliko popravljati, ampak takrat bo že prepozno.
Vsakomur se zdijo tjulnji kako simpatične živali, vendar te živali neznosno trpijo.
Da bi lovci dobili njihovo krzno, jih morajo seveda najprej ubiti. Imajo pa metodo da jih kar udarijo po glavi da lobanja poči ali pa redki z naboji. Veliko tjulnjev na ubijejo takoj in nato preživljajo najhujše more. More, ki si jih mi ne moremo predstavljati. In to da jih oderejo ko so še pri zavesti... Si predstavljate, do bi vas omamili, da se nebi bili več zmožni premikati in vam nato kožo na živo oderejo? Verjamem da ne. Zato tudi ne dovolimo, da to delajo tjulnjem. In vse te more prenašati zaradi ljudi da naredijo kupčijo in nato, da bo nekdo to krzno nosil? Jaz ne in upam da niti vi ne!
Ampak tudi če bi kdo trdil da se človek že od pradavnine oblači v živalsko kožo, to ni nikakršno opravičilo! Sedaj v današnjem svetu imamo že toliko nadomestkov za kožo. Ni nam potebno nositi živalske kože, da nam bo toplo. Uprimo se temu.
Karin Zelko, Črenšovci |
NE ZAMUDITE
V naši družbi je preveč nespoštovanja do živali
Prispeval/a: Sonja Ličof dne nedelja, 22. marec 2009 @ 17:05 CET
Ljudje iz generacije v generacijo bolj pozabljamo na iskrenost in dandanes je to velikokrat stvar, ki je že povsem pozabljena. Navadili smo se živeti samo zase in mogoče za tiste, ki so nam povsem blizu, pozabili pa smo na ves ostali svet. Vse bolj razlikujemo med nečem, kar je moje in nečem, kar ni moje. Tudi to, kar boli mene ali kar boli nekoga drugega, sta za nas velikokrat dva čisto ločena pojma.
In zato se vse pogosteje dogaja (tako ljudem kot živalim), da se znajdemo v situaciji, ko smo na milost in nemilost prepuščeni nekomu, ki se ne zaveda več, da je trpljenje drugih enako, kot če bi trpel sam. Velikokrat se človek torej ne zaveda, kaj povzroča drugim. Preveč opravka ima s samim seboj, s svojimi agresijami, s svojimi željami in hrepenenji – imeti toliko kot drugi ali več kot oni, biti več kot oni, zaslužiti več kot oni. Zato ljudje streljajo na ljudi, jih zapirajo in mučijo in zato ljudje izkoriščajo in ubijajo živali.
Pri vsej tej industriji vzreje in ubijanja živali je seveda prisotna tudi tradicija. Marsikdo je namreč pri tem delu nasledil svoje starše, ki so to prav tako prevzeli od staršev in to se je verjetno dogajalo skozi veliko generacij. Zato je to velikokrat težko prekiniti. Človek bo šele takrat sposoben narediti ta velik korak, za katerega se sprva zdi, da vodi v neznano, ko se bo spet zavedel, da ni hudo samo takrat, ko trpi sam, temveč da je trpljenje drugega enako veliko. Šele ko bo resnično spet znal občutiti sočutje, mu ne bo več težko opustiti starega in začeti z novim, bolj humanim delom.
Zato so še kako pomembne aktivnosti vseh tistih, ki želijo opozoriti na nehumano ravnanje nekaterih ljudi in na trpljenje tistih, ki se ne morejo braniti.