Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090325231523745
Partnerstvo ekošole in Mercatorja
sreda, 25. marec 2009 @ 23:15 CET
Uporabnik: Sonce
Ob podpisu pokroviteljske pogodbe med Ekošola kot način življenja in Poslovnim sistemom Mercator
Ekošola
Ekošola uresničuje cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj
Ekošola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Nosilec projekta je fundacija za okoljsko izobraževanje in vzgojo ter izobraževanje za trajnostni razvoj (FEE), ki je bila ustanovljena z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščanje.
Članice FEE so države, ki razvijajo vsaj dva programa okoljskega osveščanja. V Sloveniji sta to programa Ekošola kot način življenja in Modra zastava. Države se v FEE ne vključujejo prek vlad, ampak neposredno – iz vsake države je včlanjena ena nevladna organizacija. V Sloveniji je to Društvo za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES). Program Ekošola kot način življenja vodi prof. Nada Pavšer in se je s krovno evropsko organizacijo povezala že leta 1996.
Ekošole v Sloveniji
V letu 1996 se je program začel razvijati na dveh šolah, in sicer OŠ Bakovci pri Murski Soboti in na Notranjskem v Cerknici. Od takrat do danes se je razširil na 548 osnovnih šol, vrtcev, in CŠOD.
Ta številka zajema ustanove, ki vzgajajo mlade, da jim bo skrb za okolje in naravo morda nekoč postala del življenja. To daje upanje, da bo tudi kakovost našega bivanja v prihodnosti zagotovljena. Slovenija je naravno lepa in bogata, biotsko pestra dežela, zato se moramo toliko bolj potruditi, da bo taka tudi ostala, k temu pa lahko največ pripomorejo tisti, ki bodo snovali njeno prihodnost – naši najmlajši.
Program veliko pripomore k celostnemu okoljskemu osveščanju šole, njene okolice in tudi širšega prostora. Ekošola namreč pomeni uresničitev ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so opredeljeni v nacionalnem učnem programu okoljske vzgoje ter nacionalne strategije vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. To je najbolj konkreten primer, kako lahko učni načrt v življenju šole zaživi.
Slovenija ima v okviru mednarodnega programa Ekošol poseben status, saj sodi v sam vrh in je celo zgled drugim. Majhnost in pestra pokrajina, ki se kaže tudi v raznolikosti programov, sta veliki prednosti Slovenije. Bistveno je, da se ekošole ne oblikujejo s posameznimi projekti, temveč celostno, saj gre pri tem za način življenja. Tako delo so z navdušenjem sprejeli tudi učenci; pobuda zanj vedno prihaja od spodaj navzgor in ne obratno; šole se morajo same javiti k sodelovanju. Pogosto dajo pobudo učenci sami, kar dokazuje, da mladi postajajo zelo občutljivi za okolje.
Glavna načela ekošole:
interdisciplinarnost (povezovanje naravoslovnih in družboslovnih vidikov ob posamezni temi);
celostni, oziroma sistemski pristop, upoštevanje kompleksnosti okoljskih problemov;
izhajanje iz resničnih, okoljsko pomembnih aktivnosti v lastnem okolju, in povezovanje s težavami širšega okolja;
dejavnosti so usmerjene v prihodnost, v iskanje in utemeljevanje alternativnih zamisli, ob upoštevanju potreb prihodnjih generacij;
uvajanje v aktivno sodelovanje v demokratičnih procesih odločanja o okoljskih zadevah;
povezovanje spoznavnih in čustvenih, etičnih, ter estetskih vidikov.
Metodološko je program ekošole sestavljen iz sedmih korakov in usklajen s standardi ISO 14001, prilagojenimi za vzgojno-izobraževalni program.
Število ekošol v Sloveniji po letih
Šolsko leto
95/96
96/97
97/98
98/99
99/00
00/01
01/02
02/03
03/04
04/05
05/06
06/07
07/08
08/09
Registriranih
2
37
47
54
59
78
105
170
206
209
263
307
383
548
Nagrajenih
0
0
17
33
43
56
79
127
159
175
199
237
288
Vizija slovenske ekošole je uvajanje drugačnih metod in oblik dela pri pouku, medpredmetno povezovanje, nujnost projektnega delovanja in povezovanja dela na šoli, izboljšanje kakovosti medsebojnih odnosov na šoli in izven nje, predvsem pa spreminjanje miselnosti ter odnosa do okolja in narave.
Program predvideva in uresničuje širitev mreže ekošol in izdajanje priročnikov za izvedbo tematskih sklopov (voda, energija, odpadki …). Tematske sklope šola izbere glede na aktualnost in okolje, v katerem deluje. Vsako šolsko leto potekajo seminarji za koordinatorje in učitelje, vključene v projekt, strokovne ekskurzije in srečanja koordinatorjev šol, kjer se izmenjujejo mnenja in izkušnje. Organizirane so razstave in predstavitve, druženje učencev in dijakov, ter izmenjava izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni.
Kako postane šola ekošola?
Pobudniki, da se šola vključi v ekološki program, so lahko učenci, učitelji ali ravnatelji. Ko se šola odloči, da želi nekaj narediti na tem področju in oblikuje skupino nosilcev programa, se prijavi nacionalni koordinaciji. S tem pridobi začetne informacije, da lahko aktivnosti stečejo in pride do usposabljanja učiteljev ter drugih začetnih aktivnosti.
Šola ustanovi programski svet, ki vključuje nekaj učencev, učiteljev, ravnatelja, predstavnika lokalne skupnosti in včasih tudi več kot dobrodošle sponzorje. Skupaj nato naredijo analizo stanja in zasnujejo okoljski program za šolsko leto.
Pri analizi stanja ne gre za velike, papirnate projekte, ampak za pregled potreb, kaj v šoli ali okolici manjka, in na katerem področju bi lahko uresničevali program občine. Pri tem šole izbirajo teme z železnega repertoarja, ki je predpisan, in jih prenesejo v svoje lokalno okolje.
Najbolj nujne so:
podnebne spremembe;
ohranjanje biotske pestrosti;
voda, varčevanje z njo in preprečevanje onesnaževanja;
odpadki, zmanjšanje njihove količine, ločeno zbiranje, čiščenje;
energija, varčevanje z njo in uporaba alternativnih virov;
zdrava prehrana;
promet in okolje.
Temo si izberejo glede na to, kaj je na šoli, v kraju in okolju najbolj pomembno. Tako se naučijo razmišljati o tem, kaj je treba izboljšati, odkrivajo, spoznavajo, ocenjujejo, kritično razmišljajo in iščejo rešitve. Projekti niso zgolj teoretični, ampak v praksi in življenju dejansko pomenijo izboljšanje.
Še pred začetkom šolskega leta na šoli pripravijo program, v katerem so točno opredeljene naloge. Gre za organizirano delo. S projekti se spremembe načrtujejo konkretno. Na šoli morajo imeti občutek, da se resnično nekaj premika, dogaja, in da k temu prispevajo tudi sami. Prav tako je pomembno sodelovanje javnosti, z veliko informacijami o dogajanju.
V zadnjem koraku na šoli napišejo kratko poročilo in nato ob svetovnem dnevu okolja dobijo oziroma potrdijo mednarodno ekozastavo. Program je zanimiv. V njem ne gre za posebne novosti, za velika odkritja, gre pa za drugačen in osvežujoč pristop.
Ekošola so vsi – od učencev do kuharic
V programu Ekošole je poudarjeno vnašanje osnovnih človekovih vrednot, saj se vsi ekološki projekti začnejo v nas samih. Na šolah so zato pomembni medsebojni odnosi in tudi zdrav način življenja, prehrana ter podobno. Zdrav način življenja lahko poteka le v zdravem okolju, iz njega črpamo vse, tudi zrak in hrano. Cilj programa ekošol je razvijanje in razumevanje trajnostnega razvoja v vseh porah življenja.
Prav to je tisto, kar ekošole razlikuje od ostalih. Ne gre le za obravnavo nekaterih tem pri biologiji ali kakem drugem naravoslovnem predmetu, ampak za način, kako šola živi in diha. Pri programu sodelujejo tudi kuharice, ki pripravljajo zdravo prehrano, pa čistilke, ki skrbijo za majhno porabo čistil, in to takšnih, ki so okolju prijazna.
Mlade in tudi učitelje navajamo na povezovanje vsebine z vsakdanjim življenjem, kar je temelj šole prihodnosti. Posredovanje zgolj abstraktnega znanja iz posameznih predmetov je vse bolj preživeto. Narava je celostna, predmeti so samo poti, kako jo spoznavaš. Prav zato je lahko program Ekošola kot način življenja sestavni del vzgojnega načrta šole.
Ekološka osveščenost se iz šole prenaša na okolico, najprej z otrok na starše, in potem tudi na lokalno skupnost, ki jo poskušajo šole od vsega začetka pritegniti k sodelovanju. Prav tako se sem vključujejo drugi projekti za zdrav način življenja, zdravo prehrano in podobno.
Ekošole v tujini
Od leta 1994, ko je program Eco Schools začel delovati, število sodelujočih šol nenehno raste. Veliko k temu prispeva njegova narava – na preprost in razumljiv način namreč pristopa k okoljskemu izobraževanju, vodstvo programa pa podpira hitro rast sodelujočih šol znotraj posameznih držav, kot tudi širjenje mednarodne mreže, z večanjem števila sodelujočih držav.
Program Eco-Schools je sedaj prisoten v skoraj vseh državah – članicah EU, kot tudi v različnih državah srednje in vzhodne Evrope.
V začetku je bil to evropski program, sedaj pa dobiva vse širšo dimenzijo, ker FEE razvija partnerstvo z nevladnimi organizacijami v drugih regijah sveta. Južnoafriška Republika je s svojo nacionalno organizacijo WESSA postala prva članica FEE zunaj meja Evrope. Obstajajo pa tudi projekti, ki se izvajajo v drugih predelih sveta.
Število sodelujočih šol je od začetka programa zelo naraslo. Ob koncu šolskega leta 2004/2005 se je številka sukala okoli 20.000 šol. Od teh jih je več kot 8.000 osvojilo Zeleno zastavo (ekozastavo).
Okviren prikaz števila ekošol in dobitnikov zelenih zastav na mednarodni ravni (povzeto po spletni strani www.eco-schools.org)
Šolsko leto
94/95
95/96
96/97
97/98
98/99
99/00
00/01
01/02
02/03
03/04
04/05
05/06
08/09
Registriranih
100
200
1000
1800
3000
4000
5000
7000
10000
10100
13500
17000
25000*
Nagrajenih
50
100
200
250
800
1000
2000
2100
3000
4000
4100
5000
10000*
* Številke za šolsko leto 2008/2009 so predvidevanja.
Poslovni sistem Mercator
Prizadevanje za varovanje in ohranjanje okolja zaseda v strategiji družbene odgovornosti Mercatorja Slovenije posebno mesto. Do sedaj je naredil že nekaj velikih in pomembnih korakov v to smer, vendar namerava varovanju okolja veliko pozornosti posvečati tudi v prihodnje.
Izzivi odgovornega in trajnostnega ravnanja z okoljem so v trgovini vezani na:
- Zagotavljanje trajnostno naravnanih notranjih procesov (učinkovito upravljanje z energijo, posebna služba za trajnostno naravnano ravnanje z okoljem, izobraževanje zaposlenih) in
- Vpliv na dobavitelje da proizvajajo (čistejša proizvodnja in manjšanje EMS, velik vpliv na upravljanje preskrbne verige) ter kupce da izbirajo trajnostno (izobraževanje in informiranje kupcev)
Mercatorjeve EKO aktivnosti v okviru naštetega vključujejo:
1. NOTRANJI PROCESI
1.1.RAZVOJ ZAPOSLENIH
Dialog z zaposlenimi
Mednarodna poslovna akademija Mercator
Medkulturni organizacijski dialog
Družini prijazno podjetje
Humanitarna fundacija
Zlata nit
1.2. INTERNO VAROVANJE OKOLJA
Uporaba sodobnih tehnologij pri gradnji stavb (povečana toplotna zaščita)
Avtomatizirano senčenje steklenih površin
Talno ogrevanje in hlajenje v nakupovalni ulici in prodajnem prostoru
Sončna elektrarna (PV sistem) v MC Ljubljana
Info točka z informacijami o učinkoviti rabi energije in notranjem ugodju
Odtaljevanje zamrzovalnih vitrin s toplim plinom
Letno ločeno zberemo 12.000 ton embalaže
Služba za varstvo okolja – potrjen Sistem za ravnanje z okoljem
2. PRESKRBNA VERIGA
Vzpostavitev “zelenih” standardov za dobavitelje na področju embalaž
Učinkovito upravljanje z embalažo - Slopak
spodbujanje proizvodnje ekoloških izdelkov
uporaba lokalnih nabavnih virov
3. INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV
Ekološko usmerjena osrednja Mercatorjeva korporativna aktivnost v letu 2008, vsako slovensko gospodinjstvo je prejelo v dar trajno nosilno nakupovalno vrečko,
Do konca leta 2008 zamenjava vrečk na prodajnih mestih za vrečke z večjo reciklabilnostjo, vse tiskane komunikacije na recikliranem papirju,
EKO produkti na prodajnih mestih – projekt Pravične trgovine, linija Uživajmo zdravo
V Mercatorju verjamemo, da lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem veliko prispeva k ohranjanju okolja. Zato smo kupcem ponudili alternativo navadnim plastičnim vrečkam in nato z njimi sodelovali pri nadaljnjih prizadevanjih za bolj premišljen in odgovoren odnos do okolja.
Mercator se zaveda svoje družbeno odgovorne vloge in vsako leto svojo osrednjo akcijo s konkretnimi učinki posveti enemu od področij, ki so posebej pomembna za našo družbo. Največje Mercatorjeve donacije v preteklih letih so bile na humanitarnem področju, v kulturi in zdravstvu, lani pa je Mercator vsem slovenskim gospodinjstvom podaril nosilne vrečke za večkratno uporabo in tako pomagal svojim kupcem pri manjših, a pomembnih korakih, ki jih lahko vsi naredimo za okolju in naravi bolj prijazno vedenje.
Podarjanje nosilnih vrečk slovenskim gospodinjstvom je Mercator pospremil z zloženkami in sporočili za kupce na prodajnih mestih s spodbudo, naj nakupovalne vrečke prinašajo s seboj v trgovino, naj porabijo čim manj plastičnih vrečk, če plastične vrečke vseeno kupijo, naj jih uporabijo večkrat in odvržejo samo v primerne zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.
Glede na celoten cikel izdelovanja, uporabe in uničenja vrečke so take vrečke manj obremenjujoče za okolje. Za izdelavo papirnatih vrečk se porabi več virov (sečnja lesa, beljenje, manjša trajnost itd.), prav tako za izdelavo biorazgradljivih vrečk (so veliko dražje, uporabne relativno krajši čas, zanje se uporablja večinoma krompirjev škrob, kar lahko zmanjšuje obdelovalne površine za pridelavo hrane, zaradi česar se lahko draži hrana, potrošniki lahko dobijo občutek, da te vrečke lahko porabijo neomejeno število in odvržejo brez škode za okolje, kar nikakor ne drži). Zato trajne vrečke, ki jih lahko čim večkrat uporabimo, spodbujajo trajnostno miselnost in vedenje. Samo, če jih čim večkrat uporabimo in pravilno odvržemo, manj obremenjujemo okolje.
Tudi papir za letake, interni časopis in podobno so v Mercatorju zamenjali za recikliran papir. Če vsi spremenimo le nekaj navad, lahko prispevamo k velikim spremembam k naravi prijaznejšemu vedenju in k ohranitvi narave za naše potomce.
Prav zato smo pristopili k uresničevanju projekta Ekošol Slovenije 10.000 sadnih dreves na slovenskih ekošolah in ekovrtcih.
Druge Mercatorjeve okolju prijazne aktivnosti:
Poslovni sistem Mercator, d.d vzpostavlja sistem ravnanja z okoljem skladno s standardom ISO 14001
Uporaba sodobnih tehnologij pri gradnji stavb: povečana toplotna zaščita ovoja stavbe, avtomatizirano senčenje steklenih površin, zmanjšanje porabe energije z ukrepi kakovostne toplotne zaščite in protisončne zaščite steklenih površin, avtomatska regulacija umetne razsvetljave v odvisnosti od naravne svetlobe v nakupovalni ulici in okolici objekta, uporaba energetsko učinkovitih svetilk in osvetljevanje prodajnega prostora z naravno svetlobo preko svetlobnih cevi, talno ogrevanje in hlajenje z izpodrivnim prezračevanjem v nakupovalni ulici in prodajnem prostoru, izkoriščanje odpadne toplote za dogrevanje svežega zraka pri prezračevanju objekta, izkoriščanje odpadne toplote od hladilne tehnike za dogrevanje tople sanitarne vode in za talno ogrevanje, avtomatsko upravljanje zgradb s centralno nadzornim sistemom (nadzora nad notranjim ugodjem in delovanjem tehnologij stavbnih instalacij) in vzpostavitev nadzora sistema iz enega mesta, sončna elektrarna (PV sistem) na strehi MC Ljubljana, odtaljevanje zamrzovalnih vitrin s toplim plinom.
Vodimo EU projekt SARA "Sustainable Architecture Applied to Replicable Public Access Buildings" kjer gre za energetsko učinkovito gradnjo objekta MC Ljubljana.
Letno zberemo in ločimo več kot 12.000 ton odpadne embalaže.
Mercator, d.d., je soustanovitelj družbe za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo Zeos. V letu 2007 smo zbrali 142 ton odpadne električne in elektronske opreme ter v sklopu kolektivne sheme družbe Zeos poskrbeli za njeno ustrezno predelavo in odstranjevanje. Skupaj z družbo Zeos smo v 51 trgovin umestili posebne zbiralnike za odpadne sijalke, v katere naši kupci lahko ob nakupu novih varčnih sijalk oddajo odpadne. Ob naše M mobil točke pa smo postavili zbiralnike, v katere lahko naši kupci oddajo odpadne mobilne telefone.
Vpeljali smo nov enoten način ravnanja z organskimi odpadki, kot so živilski stranski proizvodi, odpadno jedilno olje in masti, kuhinjski odpadki ter odpadno sadje in zelenjava. Več kot 3.200 ton ločeno zbranih organskih odpadkov smo oddali pooblaščenemu prevzemniku Biotera, ki jih je uporabil za proizvodnjo bioplina.
Z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slopak in zbiralcem odpadkov Tisa smo organizirali lasten način ravnanja z odpadno leseno embalažo in vzpostavili možnost pridelave lesnih sekancev, ki jih bomo lahko uporabili za ogrevanje na lesno biomaso na izbrani lokaciji.
Sprejeli smo Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja kar upoštevamo pri projektiranju in gradnji vseh novih objektov in pri vseh prenovah. Uredba se nanaša tudi na že obstoječe objekte, ki jim bomo z obstoječo razsvetljavo prilagodili. Mercator se bo priključil globalnim ekološkim akcijam in za določena obdobja v vseh večjih MC objektih ugasnil razsvetljavo za določen čas (globalna akcija vsako leto marca).
Pri novogradnjah pripravljamo celovite študije o uporabi alternativnih sistemov in drugih energetsko varčnih tehnologijah,
Vedno bolj izkoriščamo obnovljive vire energije, zlasti sončne energije
Spremljamo in ocenjujemo energetsko učinkovitost že izvedenih ukrepov v objektih,
Stalno izobražujemo zaposlene, v okviru Mednarodne poslovne akademije je vodstvo podjetja izbralo temo projektne naloge "Energetska politika«.
3. 10.000 SADNIH DREVES za slovenske ekošole
Na pobudo slovenskih ekošol so ministri za okolje v času slovenskega predsedovanja (pred lanskim svetovnim dnevom Zemlje - 22. aprilom) v parku Brdo v drevoredu Evrope posadili 34 dreves. S tem simbolnim dejanjem so slovenski ekošolarji na izviren način hoteli spodbuditi vse evropske okoljske ministre na velik pomen, ki ga imajo drevesa za ohranjanje čistega okolja in biotske pestrosti ter hkrati spodbuditi tudi druge, da na prvi pomladni dan (21. marec) posadijo svoje drevo.
Strokovnjaki Združenih narodov so izračunali, da bi moral vsak Zemljan v prihodnjih desetih letih posaditi vsaj dve drevesi na leto, če bi hoteli ublažiti škodo, ki jo je v preteklih desetletjih povzročilo pretirano izsekavanje gozdov po vsem svetu. Gozdovi imajo namreč izredno pomembno vlogo tako pri uravnavanju klimatskega ravnovesja na Zemlji (en ha gozda namreč vsako leto absorbira 6 ton ogljikovega dioksida) kot pri ohranjanju biotske pestrosti.
Glede na omenjene izračune smo si v okviru slovenskih ekošol zadali zelo ambiciozen načrt, in sicer zasaditev 10.000 avtohtonih sadnih dreves v okolici vseh ustanov (šole, vrtci, srednje šole, centrov šolskih in obšolskih dejavnosti), na javnih in degradiranih površinah, kjer bi s posaditvijo dreves storili nekaj koristnega za vse nas in našo prihodnost. Prepričani smo, da bi s tako izvirnim skupnim sodelovanjem lahko spodbudili širše razmišljanje in drugačno delovanje tako v medijih kot tudi v širši družbeni skupnosti.
Prvih 1.000 dreves bomo v ekošolah posadili v sodelovanju z Mercatorjem. Njegova odločitev za sodelovanje pri tem projektu namreč izhaja iz cilja, da v svojo skrb za trajnostni razvoj vključuje tudi vse svoje javnosti in deležnike ter jih spodbuja k okoljsko odgovornemu ravnanju in jih o njem tudi izobražuje.
S pokroviteljstvom Mercatorja na prijazen in privlačen način pomaga izobraževati slovenske osnovnošolce o varovanju okolja. V sodelovanju z učitelji, mentorji in s strokovnjaki jih spodbuja, da s svojim znanjem in dejanji:
neposredno vplivajo na blažitev klimatskih sprememb,
ohranjajo biotsko pestrost,
spodbujajo učence, njihove starše in širšo javnost za spoštovanje narave in pomena ter vloge dreves za življenje na Zemlji,
spodbujajo razmišljanja o različnih možnostih, ki jih ponujajo sadna drevesa za preprečevanje lakote, ki pesti že več kot 900 milijonov ljudi po vsem svetu,
spodbujajo učence za izdelovanje različnih izdelkov iz lesa, s katerimi lahko zbirajo denar za različne aktivnosti in projekte na šolah,
povezujejo korporacijske kulture z lokalnim okoljem, zdravo prehrano in zavezo k ohranjanju čistega naravnega okolja.
Program Ekošola kot način življenja je utečen program, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole ter vrtce. Njihovo metodologijo sedmih korakov lahko primerjamo tudi z ISO 14001, kar daje še dodaten pomen sodelovanju Mercatorja in Ekošol ter pomeni prispevek Mercatorja k okoljskemu osveščanju in izobraževanju prihodnjih generacij.
Mercator je kot družbeno odgovorno podjetje s projektom 10.000 SADNIH DREVES za slovenske ekošole poudarek namenil izobraževanju in ozaveščanju o okoljskih temah, ki so povezane z njegovim delovanjem in se jim še posebej posveča tudi v okviru svojih ostalih okoljskih aktivnosti.
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
