Vse večja svetovna poraba mesa na planetu povzroča nepredstavljive ekološke posledice, opozarjajo znanstveniki iz Švice. V raziskavi, ki jo povzema spletna stran Vegetarismus.ch, lahko preberemo, da bi lahko na kmetijski površini, ki jo potrebujemo za pridelavo enega kilograma mesa, v enakem časovnem obdobju pridelali 200 kilogramov paradižnika ali 160 kilogramov krompirja.
Za meso namenjenih koli 70 odstotkov obdelovalnih površin
V Švici se za vzrejo živali in za pridelavo krmil uporablja okoli 67 odstotkov uporabnih kmetijskih površin. Približno takšno je tudi svetovno povprečje. V ZDA za pridelavo sena za krmo živali izkoriščajo 230.000 kvadratnih kilometrov površin, za pridelavo rastlinskih živil pa le 16.000 kvadratnih kilometrov.
Zaradi mesa krčenje amazonskega pragozda
Kot navajajo znanstveniki, ima uporaba rodovitnih površin za pridelavo mesa velik vpliv tudi na deževni gozd. V Srednji Ameriki so v zadnjih 50 letih posekali oz. požgali 40 odstotkov celotnega deževnega gozda - predvsem za pridobitev pašnikov ali za pridelaov krmil.
Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo pri ZN-u je v svoji študiji iz leta 2006 ugotovila, da se za pašnike uporablja kar 70 odstotkov izkrčenega amazonskega pragozda, medtem ko je večina preostalih 30 odstotkov izkoriščena za pridelavo krmil.
V isti študiji je FAO ugotovil, da se 70 odstotkov vseh svetovnih kmetijskih površin izrablja za živinorejo. Leta 2004 je bilo v EU uvoženo 1,5 milijona ton mesa. Več kot tretjina je bila iz Brazilije.
Vse večja svetovna poraba mesa na planetu povzroča nepredstavljive ekološke posledice, opozarjajo znanstveniki iz Švice. V raziskavi, ki jo povzema spletna stran Vegetarismus.ch, lahko preberemo, da bi lahko na kmetijski površini, ki jo potrebujemo za pridelavo enega kilograma mesa, v enakem časovnem obdobju pridelali 200 kilogramov paradižnika ali 160 kilogramov krompirja.
