Spodbujen z nedavno odkrito prodajo piratskih posnetkov, se je Bob Geldof odločil organizirati izdajo službenega posnetka največjega koncerta vseh časov.

Zaradi izjemno zapletenega vprašanja avtorskih pravic legendarni koncert v korist lačnim Etiopijcem nikoli ni bil objavljen na audio in video posnetkih, kar so pirati še kako znali izkoristiti. Organizator Bob Geldof je oznanil, da je videozapis tega koncerta 'last etiopskega naroda, ki ni bila v popolnosti izkoriščena', ter z enako genialnostjo, s katero si je tedaj zamislil snemanje začetka projekta (singla 'Do They Know It's Christmas?') in s katero je našel način, da je bil celoten prihodek od njegove prodaje namenjen kupnji hrane in zdravil brez vseh birokratskih in distribucijskih stroškov, tudi zdaj rešil problem, kako naj se uporabi posnetek.

Slavni pevec in dobrodelnik je prijavil policiji prodajalca nelegalnih posnetkov največjega dobrodelnega koncerta v zgodovini.

Dan, ko sta bila na stadionu Wembley v Londonu ter na stadionu v Philadelphiji izvedena koncerta Live Aid, 13. julija 1985, si bomo za vedno zapomnili kot dan, ko je popularna glasba pokazala, koliko srca in duše premore. Soočene s slikami katastrofalne lakote v opustošeni Etiopiji, so največje zvezde sveta, pregovorno znane po samoljubnosti in vzvišenosti, za en dan odložile svoj veliki ego ter se skromno postavile v vrsto, da bi sodelovale v največjem možnem glasbenem dogodku.

Za olajšanje človeškega trpljenja nič ni bilo premalo; za snemanje dveh singlov (britanskega 'Do They Know It's Christmas' in ameriškega 'We are the World') so se zbrale največje zvezde, ki jih popularna glasba je ali bo kdajkoli imela. V imenu koncerta so bile pozabljene stare zamere, legendarne skupine, za katere nihče ne bi pomislil, da bodo kdaj spet igrale skupaj (Crosby, Stills in Nash, Led Zeppelin, The Who, Beach Boys) so se menjavale na odru na obeh straneh oceana druga za drugo, prihodki od prenosa koncerta in reklam pa so nahranili mnoge Afričane, ki bi sicer umrli od lakote.

Kaj bi storili, če bi vas na ulici prestregel popoln neznanec in vam poklonil darilo, kar tako, iz čistega miru? Izmišljotina? Ne, resničnost, v katere glavni vlogi igrajo ljudje dobre volje na ulicah Londona.

"V mestni gneči, ki je v času praznikov včasih tudi nevzdržna, srečate na tisoče neznanih obrazov, ki izdajajo različna razpoloženja. So dnevi, ko niti ne opazite ljudi okog sebe. Toda, so tudi dnevi, ko vidite tako najsrečnejše, kot tudi najbolj žalostne prizore mestnega življenja. Včasih ne boste opazili niti kančka dobre volje na ulicah Londona," pravi Danny Wallace, freelancer, pisec komedij in snovalec gibanja 'Join me', ki ga sam imenuje 'Karmageddon'.

A vseeno, uspel je. Nekaj manj kot 300 članov tega gibanja se je nedavno zbralo na Londonskem Oxford Streetu, da bi delili poklone mimoidočim.
"Izbor mimoidočih je stvar izbora vsakogar od nas. Zaprosil sem jih, da prinesejo po dve darili," razlaga Danny. "Danes sem poklonil nogometno žogo, kosmato blazino, plastično veverico in plastično pištolo - darila za otroke," je veselo dodal snovalec tega nenavadnega, a hvalevrednega gibanja.

Če združite 'recycling' (recikliranje) in 'free' (brezplačno), dobite 'freecycling'. Ljudje oddajajo stvari, ki jih ne potrebujejo, ki pa nekomu drugemu pridejo prav. Enako kot eBay, samo brez denarja. Izberi, kar želiš!

Vse se je začelo maja 2003 v Tucsonu v Arizoni, kjer je Deron Beal na internet postavil prvo lokalno freecycle listo. 36-letni Beal ki dela za neprofitno organizacijo Rise, je želel ponuditi rabljene kavče, računalnike, pisarniške stole, mize in police, ki so bile višek v organizacijah, s katerimi je delal, tudi drugim neprofitnim organizacijam. Toda lista freecyclinga je hitro prerasla ozki krog neprofitnih organizacij ter se razširila po celem Tucsonu; pol leta kasneje ima že 1.600 članov, koncept freecyclinga pa je sprejelo do zdaj še 82 mest, od ameriškega Kansas Cityja, Washingtona in drugih vse do Tokia. Nove liste klijejo s hitrostjo po 10 na teden.

Anonimni alkoholiki so skupnost moških in žensk, ki si delijo izkušnje, moč in upanje, tako da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim, da bi ozdraveli od alkoholizma.

* Edini pogoj za pripadnost skupnosti je želja, da bi nehali piti. Članarine in pristojbin ni; vzdržujemo se z lastnimi prostovoljnimi prispevki.
* Skupnost AA ni povezana z nobeno sekto, veroizpovedjo, politično stranko, organizacijo ali ustanovo; ne želi se vpletati v nikakršne spore; ne zagovarja nobenih stališč, niti jih ne zavrača.
* Naš glavni namen je, da ostanemo trezni in pomagamo tudi drugim alkoholikom k treznosti.

* * *

AA so ljudje, ki pripadajo različnim narodom, kulturam, verskim skupnostim in socialnim slojem in imajo skupen problem - to je alkoholizem. To so ljudje, ki so si priznali, da je postal alkohol zanje problem. Da bi ta problem rešili se združujejo v skupine Anonimnih alkoholikov, kjer na rednih skupnih srečanjih in sestankih govorijo o svojih izkušnjah s pitjem, o tem, kako so prenehali in o življenju brez alkohola, t.j. edini možnosti za ozdravljenje.

Ko se je pred neko trgovino s pohištvom v središču Londona zbrala tristoglava množica, posedala okoli razstavljenega članka, tri minute vzdihovala "nadodlično, nadodlično" in prav nič drugega, ter se po treh minutah razšla prav tako naključno, kot se je zbrala, so očividci le osuplo ostali. Spogledovali so se in se spraševali, katera ustanova ima dan odprtih vrat, seveda pa niso vedeli, da so bili udeleženci povsem običajni ljudje, privrženci novega svetovnega gibanja flash modes.

Gibanje je ena bolj zabavnih poletnih pogruntavščin vsega zmožnih Američanov. Prvi večji dogodek je bil 17. junija, ko je neki Bill, ki ga nihče ne pozna, po elektronski pošti napotil nekaj sto ljudi v newyorško veleblagovnico Macy's, v drugo nadstropje, na oddelek s preprogami. Tam so v obup spravljali prodajalce, saj so želeli, da jim povedo vse o ljubezenskem tepihu in ga tudi pokažejo. V mislih seveda niso imeli preproge, ampak poraščene moške prsi. Prodajalci so ugibali, ali imajo opraviti z ekscentrično skupino ljubiteljev preprog, iz sebe pa so bile tudi naključne stranke. A množica se je po petih minutah mirno razšla.

Prvi mož skupine U2, Bono, je objavil, da bo sprožil gibanje državljanske neposlušnosti kot poskus borbe proti revščini v svetu, če UN-ove pobude ne ustvarijo večjega napredka.

"Nesprejemljivo je, da 7.000 Afričanov vsak dan umre zaradi revščine in bolezni, medtem ko jim bogate države ne nudijo nikakršne prave pomoči. Postali bomo zelo glasni," pravi in dodaja, da je vprašanje revščine eden največjih problemom našega časa. "Smo prva generacija, ki lahko popolnoma eliminira revščino s tega planeta, generacija, ki si to lahko privošči zaradi bogastva bogatih narodov."

http://forums.delphiforums.com/n/mb/message.asp?webtag=realmofbeing&msg=4421.1


Misijon Svetovnega dneva miru in molitve (The World Peace and Prayer Day mission), je ustanovil l.1996 Chief (Dr.) Arvol Looking Horse, Spiritualni vodja Lakota, Dakota in Nakota narodov (skupaj so poznani kot Narod velikih Siouxov). Skupaj s tisočero množico zaskrbljenih državljanov ZDA je začel promovirati ta Wolakota dogodek. (Lakota je beseda za Mir) Dogodek pa je združen z 21. junijem, ko je poletni solsticij, čas, ko se vsi narodi in vsi ljudje spiritualno združijo in skupaj molijo k ozdravitvi Zemlje, ter k temu, da bi vsa bitja na planetu živela v harmoniji in miru.

Vsi se zavedamo vprašanja miru, saj je v tem času ogromno nasilja, terorističnih napadov in vojn. Zavedamo se koliko ljudi po svetu trpi, zaradi revščine, bolezni in lakote. Zavedamo se, da je zaradi onesnaževanja v nevarnosti obstoj našega planeta. Skrbi nas zapuščina generaciji naših otrok. Trenuten družbeni, okoljevarstveni in klimatski položaj pa ni nobeno presenečenje za Mirovno delegacijo WPPD.

avra cedrove vejice
Društvo za zdravo duhovnost je vedno bolj tesno povezano s sibirsko puščavnico Anastazijo, ki nas v vsaki naslednji knjigi preseneti z globino in pristnostjo svojega sporočila (v pripravi sta tretja in četrta ruska knjiga, ki izideta skupaj v drugi slovenski knjigi).

V okviru društva se tako oblikuje krožek njenih istomišljenikov. Če ste zainteresirani za kakršno koli sodelovanje, nas prosim obvestite po e-pošti zdravduh@email.si.

Radi bi v krajih po Sloveniji združevali ljudi, ki po načelih iz knjige gojijo zelenjavo in sadje, ki si prizadevajo za naravnejši pristop k vzgoji otrok, ki želijo pomagati pri ustvarjanju svetlih sil in preseganju teme, v katero nas zavija tehnokratska civilizacija ... in še marsičem.

Poskus vzpostavitve svetovnega miru

Iščemo 80.000 ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v poskusu, da bi ugotovili, ali lahko prenesemo zaznavanje sveta z 'dobro in slabo' na zaznavanje ljubezni. Nič vas ne bo stalo in vzelo vam bo le nekaj sekund na dan. Verjamemo, da smo vsi eno in da če bi dovolj ljudi (kritična masa) lahko premaknilo svoje osebno zaznavanje - spremenilo misli - o obstoju zla, potem bi se ves planet lahko premaknil v zaznavanje ljubezni.

Verjamemo tudi, da se svetovni mir začne s tem, ko vsak posameznik doseže stanje miru v sebi. To lahko zase storimo z zavedanjem 'negativnih' vplivov v našem življenju in zavestno izbiro, da izločimo ali prenesemo te vplive.

Predlagamo dvostopenjski proces:

Ne morem si kaj, da ne bi gledal teh neumnih, ponavljajočih se vojn, katerih končen rezultat je vedno isti:
Razdejanje, mnoga izgubljena življenja in žalost vseh tistih, ki so v teh vojnah izgubili svoje drage.

Poglejmo samo to zadnjo na Balkanu. Agresorji in tisti, ki so jih podpirali so izgubili, izgubili pa so tudi del svoje časti in vesti
in bojim se, da tudi vsa ta visoka ameriška tehnologija, ne bo odtehtala žalosti njihovih izgubljenih življenj, njihove časti in vesti v tej popolnoma nesmiselni vojni v Iraku. Zakaj?
Preprosto zato, ker so se te vojne Američani lotili na napačnem koncu.

Začetek in konec te vojne je v dveh državah: Izraelu in Palestini.
Zanimivo je, kako tisti voditelji držav, ki so vpleteni v vojno, drug drugega obtožujejo z morilci, plačanci, skratka izmečki družbe in kaj ni v njihovih obtožbah tudi del resnice, saj je njihova pot do oblasti običajno krvavo »postlana« s trupli njihovih nasprotnikov.

Na ducate, na stotine jih je, a mi poznamo osebne zgodbe prav teh otrok, ki potrebujejo sponzorstvo za podporo pri šolanju, za nakup oblačil in najnujnejših potrebščin, za medicinsko oskrbo ...

Če želite in to zmorete, postanite sponzor enega od njih. Na vašo željo lahko otroku posredujemo tudi vaš naslov. Najnižji znesek sponzorstva je 23 evrov mesečno.

Več o tem: http://amchi.org
e-mail: slovenia@amchi.org

TELEFON IN SVETOVALNICA ZA STARŠE
Tel: 01 54 14 323
Jarška 42, 1000 Ljubljana

V mesecu septembru 2001 smo v stanovanjski skupini Hiša pri Mladinskem domu Jarše odprli novo svetovalnico in telefon za starše. Naš namen je poleg svetovanja staršem v svetovalnici tudi nudenje hitrih in kvalitetnih informacij. in nasvetov po e - mailu in telefonu. Naše mnenje je, da podobnih storitev v Ljubljani primanjkuje. Veliko je namreč ustanov, ki so namenjene otrokom, starejšim, trpinčenim, zasvojenim, malo pa takih, ki so namenjene staršem.

V Ljubljani že eno leto deluje ambulanta s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja z območja Ljubljane. Ustanovili so jo ljubljanska mestna občina, Slovenska filantropija, Zdravstveni dom Ljubljana in župnijska Karitas Štepanja vas.

Ta edinstvena zdravstvena ambulanta omogoča brezplačno zdravljenje ljudem, ki bi sicer zaradi neurejenega bivalnega statusa in dokumentov ostali brez zdravstvene oskrbe.

Nekaj mojih misli o dobrodelju:

Najlepša stvar pri dobrodelju je ta, da nič ne zahtevaš nazaj zase (sicer bi bila to vzajemnost in ne dobrodelje). V tem primeru dobrodelnost povzroči povečano duševnost v človeku (primer iz dobrodelja v duševnost).

Se počutite slabo, brezvoljno, zdolgočaseno ali nesrečno? Ne vrzite se pred TV ali tožite prijateljem, da se slabo počutite. Naredite nekaj dobrega za svoje mentalno in fizično zdravje, pa tudi za zdravje drugih, volontirajte!

Povsod se ponujajo priložnosti za vlaganje svojega prostega časa, za druženje z raznovrstnimi ljudmi, za pomoč drugim in ustvarjenje občutka koristnosti, produktivnosti in entuziazma. Po zadovoljitvi naših primarnih potreb (ki jih na žalost mnogi okoli nas enostavno ne morejo zadovoljiti) se v nas pojavi potreba po pripadnosti, samospoštovanju, zabavi in druženju.... Za zadovoljevanje teh potreb pa smo navajeni večino od njih plačati. Plačujemo vstopnino za disko klube, vstopnice za koncerte, podnevi in ponoči sedimo v lokalih in pijemo breobzirno drage kave, kasirajo nam bazene, aerobiko, pa celo vstopnino v naravne parke! In vse to plačamo samo zato, da bi se zabavali. Vpisujemo se v tečaje, da bi premaknili kakšno možgansko vijugo, aktivirali kakšno mišico ali se družili z enako mislečini. Mislim, da obstaja boljši, bolj raznovrsten in bogatejši način za zadovoljevanje vsak nekaterih od vseh teh potreb, pa celo brezplačen – volontiranje.

danes (26. 9.2002) v Dnevniku:

V Franciji je po zdravnikih brez meja in novinarjih brez meja nastala še tretja takšna humanitarna organizacija.

To so električarji brez meja, organizacija poklicnih električarjev, pripravljenih, da se s svojim znanjem vključijo v humanitarne projekte v nerazvitih državah. Predvsem so pripravljeni pomagati pri načrtih za napeljavo električne energije na območja, kjer je doslej niso imeli. Po ocenah Združenih narodov je na svetu kar poldruga milijarda ljudi, ki si ne morejo pomagati z električno energijo, ta pa je podlaga za tehnični, gospodarski in izobrazbeni razvoj. Francoski električarji so se že pred leti povezali v organizacijo Sodelovanje in razvoj, zdaj pa so sklenili, da se bodo preimenovali, da bi bilo že iz imena njihove organizacije vsem jasno, kaj je njihovo poslanstvo.