Bob Geldof proti piratskemu 'Live Aidu'

ponedeljek, 8. marec 2004 @ 11:04 CET

Slavni pevec in dobrodelnik je prijavil policiji prodajalca nelegalnih posnetkov največjega dobrodelnega koncerta v zgodovini.

Dan, ko sta bila na stadionu Wembley v Londonu ter na stadionu v Philadelphiji izvedena koncerta Live Aid, 13. julija 1985, si bomo za vedno zapomnili kot dan, ko je popularna glasba pokazala, koliko srca in duše premore. Soočene s slikami katastrofalne lakote v opustošeni Etiopiji, so največje zvezde sveta, pregovorno znane po samoljubnosti in vzvišenosti, za en dan odložile svoj veliki ego ter se skromno postavile v vrsto, da bi sodelovale v največjem možnem glasbenem dogodku.

Za olajšanje človeškega trpljenja nič ni bilo premalo; za snemanje dveh singlov (britanskega 'Do They Know It's Christmas' in ameriškega 'We are the World') so se zbrale največje zvezde, ki jih popularna glasba je ali bo kdajkoli imela. V imenu koncerta so bile pozabljene stare zamere, legendarne skupine, za katere nihče ne bi pomislil, da bodo kdaj spet igrale skupaj (Crosby, Stills in Nash, Led Zeppelin, The Who, Beach Boys) so se menjavale na odru na obeh straneh oceana druga za drugo, prihodki od prenosa koncerta in reklam pa so nahranili mnoge Afričane, ki bi sicer umrli od lakote.

Bono, veliki aktivist za pravice siromašnega dela človeštva, se spominja, kako so U2 kot mladi band, ki je imel za sabo šele dva albuma, sodelovali na tej prireditvi in pravi, da je bila to stvar zaradi katere je še danes najbolj ponosen v življenju. Na žalost pa je ta dogodek ostal samo v spominih tistih, ki so ga gledali, saj zapleti okrog avtorskih pravic praktično onemogočajo legalno izdajo audio in video posnetka.

Live Aid je spodbudil in organiziral Bob Geldof, nekoč tudi sam sijajen pevec (pesem njegove skupine Boomtown Rats 'I Don't Like Mondays' se redno nahaja na popisih najboljših pesmi vseh časov), ki je bil kasneje za svoje zasluge nagrajen s titulo sir. Geldof ni hotel niti najmanjšega dela zbranega denarja potrošiti za nepotrebne administrativne stroške, zato je osebno nadzoroval nakup hrane, najem ladij in natovarjanje, ter transport do lačnih Etiopijcev in s tem rešil še več življenj kot z golim zbiranjem denarja.

Temvečja je bila zato njegova jeza, ko je odkril, da se na internetu nelegalno prodaja posnetek tega slavnega koncerta na desetih DVD-jih po ceni 110 funtov. Iritiran zato, ker je neki pirat v svoj žep pospravil denar, ki bi moral iti za pomoč Etiopiji (v kateri lakota še vedno ni izkoreninjena), je Geldof prek svojega odvetnika obvestil policijo. Direktor antipiratskega oddelka britanskega diskografskega studia Dave Martin je potrdil, da je Geldof obvestil policijo in potem prepustil zakonu, da naredi svoje delo: "Mislim, da mu je bilo zares slabo od tega, da je nekdo služil s to dobrodelno akcijo."

Policija je vpadla v piratov dom v Skelmersdaleu v Lancashiru in našla tam manjšo količino DVD-jev s posnetki Live Aida, pa tudi nelegalne posnetke koncertov Pink Floydov, U2 in še nekaterih popularnih skupin. Pirati imajo običajno zaradi možnega razkritja na zalogi samo manjše število diskov, ter pečejo nove kopije samo ko že imajo naročilo. Trenutno policija pregleduje piratove računalnike, da bi prišla do evidence o že prodanih kopijah.

Kolikorkoli imamo tudi mi radi Live Aid, ga nikoli ne bi kupili od piratov. Prav mu je - če ne bi bil tako pohlepen, in bi, čeprav pod pultom, del svojih dohodkov dostavil Geldofovi fondaciji, Geldof gotovo ne bi bil tako zadrt legalist, da bi ga prijavil policiji. Tako pa je dobil, kar je zaslužil. Upamo, da ga bodo obsodili na čim daljše družbi koristno delo, in to v Etiopiji.

M.F. 04.03.2004.
klik.hr

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20041220162547376