Ker se v društvu Smetumet redno ukvarjamo z zavržki vseh vrst, ugotavljamo, da jih v prazničnem času ljudje proizvedejo največ. Sami zato iščemo alternative, ki jih nato aktivno, predvsem v praksi širimo med ljudi.

Kot prvo poudarjamo, da darila ne bi smela biti brez občutka za obdarovanca, ampak skrbno izbrana glede na želje in potrebe posameznika in sploh ne nujno materialna. Mnogo takih neposrečenih in zato neželjenih daril pristane na našem poprazničnem januarskem dogodku poKLON - tradicionalni izmenjavi bednih daril. Tja vabimo vse, ki imate v svojih krogih še vedno ljudi, ki jih niste uspeli prepričati, da ste raje brez darila kot s takšnim - poKLONiranim.

Po treh mesecih smo dobili v AAG odgovor iz Evropske Komisije v zvezi z dopisom g. Günther Oettinger-ju – Plinski Terminal na severnem Jadranu

V odgovoru opisuje dogajanje in dogovor. Navedeno je, da sta se Slovenija in Italija dogovorili, da bo lokacija usklajena meddržavno in tako je bila sprejeta lista s splošno dikcijo LNG terminal v Severnem Jadranu-lokacija bo sporazumno usklajena s Slovenijo.

Potrošniške organizacije opozarjajo, da je treba pri uporabi GSO organizmov v prehrani, pri gojenju teh organizmov upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro.

»Vedno več je raziskav in študij, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij kasneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo kontinuirano na dolgi rok in da se ugotovitve obstoječih raziskav ne zavržejo z obrazložitvijo, da niso dale zanesljivih rezultatov,« izpostavlja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Ljubitelji močnih (učinkovitih) sesalnikov praha, raje pohitite v trgovino, saj bo po odločitvi EU od prihodnjega septembra prepovedana prodaja vseh naprav z močjo nad 1.600 vatov.

Še več, od leta 2017 dalje bodo na trgovskih policah lahko le še sesalniki z močjo do 900 vatov, hkrati pa bodo vsi sesalniki dobili nalepke, s  katero bodo na sedemstopenjski lestvici kupcu sporočali, kako energijsko potratni so. Povprečni novi sesalnik ima sicer danes moč 1.800 vatov, bežen pogled po slovenskih spletnih trgovinah pa kaže, da vsak malce večji sesalnik presega mejo 1.600 vatov.

Spoštovani,
civilne družbe v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, Ribiška družina Vevče in Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green in krajani v Četrtni skupnosti
Polje, podajamo naslednjo izjavo za javnost: S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je razsodilo, da se okoljevarstveno dovoljene, št. 35472-202/2012-6, z dne 21. 2. 2013, odpravi in se zadevo vrne Agenciji Republike Slovenije za okolje v ponovni postopek, smo zelo zadovoljni. Krajanom živečim na območju Četrtne skupnosti Polje se je povrnilo upanje v pravno državo in evropski pravni red.

Ogorčeni in razočarani smo nad raznimi neresničnimi, zavajajočimi in socialno nestrpnimi, ter diskriminatornimi članki, ki jih širijo mediji, ki so v lasti Skupine Krater, med katere spada tudi podjetje Papir servis.

Med dobitniki tudi Aerodrom Ljubljana
V Bruslju je, potekala slovesna podelitev priznanj za evropske zelene pisarne. Za priznanja se je potegovalo 22 nominirancev iz 6 evropskih držav, med katerimi so podjetja (od malih do velikih), nevladne organizacije in institucije javnega sektorja.

Podelitev nagrad bo potekala skupaj s konferenco z naslovom »Okoljske inovacije za pisarne«*, s katero se zaključuje triletni projekt Mreža za standardizacijo zelene pisarne v EU, v kateri je iz Slovenije sodelovala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Med dobitniki priznanj Evropske zelene pisarne je tudi Aerodrom Ljubljana, d.d., ki je bil nagrajen za najboljši sistem za menedžment zelene pisarne.

Prvi hladnejši mesec je prinesel tudi začetek ogrevalne sezone in višje stroške. Znižate jih lahko, ne da bi vas zato zeblo.

Na hodniku 15 stopinj
Občutno lahko po mnenju strokovnjakov z Energetike Celje prihranite že z znižanjem temperature v stanovanju za stopinjo ali dve. "Priporočene temperature za stanovanjske prostore so 22 stopinj Celzija (˚C) v kopalnici, 20 ˚C v dnevni sobi, 18 ˚C v spalnici, na hodnikih in stopniščih pa je dovolj 15 ˚C," pojasnjuje strokovnjak. Pomislite na to, da boste že z eno stopinjo hladnejšim prostorom porabili od pet do šest odstotkov toplote manj.

Okoljske in razvojne organizacije smo ponovno pisale ministru za kmetijstvo in okolje, mag. Dejanu Židanu, o zgrešeni EU politiki o biogorivih in ga pozvali, da Slovenija zavzame bolj ambiciozna stališča.

12. decembra bo Svet EU razpravljal o politikah na področju biogoriv, predvsem o tem kako jih spremeniti, da bi preprečili vplive posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) in prispevali h globalni prehranski varnosti. Gre za dolgoleten problem, ki zahteva hitro ukrepanje in neomajno politično voljo.

Danes je 12 slovenskih nevladnih organizacij na predstavnika Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj, g. Jean-Louisa Sixa, in njegovo namestnico, go. Ireno Sodin, naslovilo pismo, v katerem se odzivajo na neformalno informacijo, da je Slovenija ena redkih držav, ki podpira nadalno podporo projektom izrabe premoga s strani EBRD.

V pismu predstavnika Slovenije pri EBRD organizacije pozivajo, naj Slovenija na podlagi slabih izkušenj s projektom TEŠ 6 umakne podporo investicijam v premog.

Kozmetika je postala bio, hiše so eko in zelenjava je organsko pridelana
Nakup izdelkov in živil, ki so okolju prijazni ter ločevanje odpadkov sta v zadnjem desetletju postala sestavni del življenjskega sloga velike večine Slovencev. Kaj pomeni oznaka eko, zdaj vedo tako otroci kot dedki in babice, zaživel je projekt Ekošola ter že skoraj vsaka trgovina ima polico z ekološko pridelanimi živili.

Certifikati za kakovost
Pomembno vlogo pri ozaveščanju potrošnika je imela Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je izdelke z oznakami eko, bio in naravna kozmetika izpostavila številnim testiranjem in preverjanjem ter tako pokazala na pomen certifikatov o ekološkosti izdelka ter opozorila na morebitna zavajanja.

Medsebojno prelaganje odgovornosti med državo in občinami se bo moralo končati
Ko smo pred slabim letom prvič naredili seznam, kam so občine predlanskim vozile svoje komunalne odpadke, je bil veliko manj konfuzen kot letošnji. Predvsem zato, ker vanj tako kot letos nismo vključili odlagališč, ki so zaradi nepridobitve okoljevarstvenega dovoljenja zaprla svoja vrata. Letos je slika veliko bolj kaotična, a prav to dokazuje, da v državi vlada popolna zmeda glede odlaganja odpadkov.

Pretvarjanje občin, da se operejo odgovornosti, če na razpisu zmaga najcenejši ponudnik, je po eni strani razumljivo, a to še ne pomeni, da je sprejemljivo. Dokler imajo občine odgovornost, da skrbijo za odlaganje odpadkov, morajo imeti v mislih tudi ekološko perspektivo. Vožnja kamionov s smetmi po državi gor in dol pač ni najboljša rešitev.

Spoštovani direktor uprave za jedrsko varnost, dr. Andrej Stritar!

V vašem drugem pismu izražate nezadovoljstvo nad našim ravnanjem, ko smo v dveh odprtih pismih zahtevali dodatna pojasnila v zvezi s poškodbami jedrskega goriva v NEK. Naj pojasnimo, da je naš interes zainteresirani javnosti zagotoviti vpogled v ozadje incidenta v Krškem z namenom, da se vzpostavi ustrezen nadzor nad NEK in se v prihodnje podobni incidenti ne bi ponovili.

Hkrati menimo, da naša javna korespondenca sploh ne bi bila potrebna, če bi Uprava za jedrsko varnost vzdrževala kritično distanco do ravnanja NEK in zagotovila transparentnost, iz katere bi bilo razvidno, da ta kritična distanca obstaja. Brez našega prvega pisma javnost ne bi bila ustrezno obveščena o intenzivnosti poškodb gorivnih palic, niti o tem, da so se palice odlomile.

»Prebral sem in sem pozabil. Videl sem in sem si zapomnil. Naredil sem in znam«, je znan kitajski pregovor, ki se ga držijo tudi v Ustanovi Hiša eksperimentov. Za konec novembra, v času Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, pripravljajo prav poseben dan, posvečen ravnanju s komunalnimi odpadki, ki so ga poimenovali Smetiškarije.

Ste že bili kdaj pri njih v Hiši eksperimentov? Tisti, ki ste bili, veste, da čas tam teče po svoje. Nekaj ur med takimi in drugačnimi poskusi, ki jih lahko znova in znova izvajaš, se zdi kot nekaj minut. Hiša eksperimentov je namreč center znanosti, kjer so postavljeni eksperimenti tipa »izvedi sam«. V tujini podobnim središčem pravijo »hands-on science center«.

Spoštovani direktor uprave za jedrsko varnost, dr. Andrej Stritar.

Na vas se ponovno obračamo, po tem ko je znano, da odobravate ponovni zagon NEK, ne da bi bili odpravljeni vsi dvomi o zagotavljanju jedrske varnosti po zadnjem incidentu s poškodbami jedrskega goriva.

Kljub temu, da NEK zatrjuje nasprotno, je incident s poškodovanjem in odlomom jedrskega goriva pomemben z vidika jedrske varnosti. Objavljen je bil le majhen del vzročno posledične povezave za poškodbo, zato ostajajo mnoga bistvena vprašanja odprta. Nerešeno vprašanje vzroka za poškodbe lahko, v primeru, da se situacija ponovi in pride do nadaljnjih poškodb goriva,vodi do izgube nadzora nad reaktorjem, med drugim zaradi problemov v delovanju nadzornih palic, ki predstavljajo »zasilno zavoro« reaktorja.

Spoštovana predsednica vlade,

Spoštovani minister za kmetijstvo in okolje,

V prihodnjem mesecu se bo vaša vlada, tako kot vlade drugih držav članic Evropske unije, odločala, ali omejiti obseg biogoriv pridelanih na kmetijskih zemljiščih za rabo v prometu. Pogajanja o tej temi, ki vpliva na rast cen hrane v EU in po svetu, na krčenje gozdov ter na lastništvo kmetijskih zemljišč, so izredno pomembna. Skoraj celoten delež biogoriv nastaja iz poljščin kot so pšenica, soja, palmovo olje, oljna ogrščica in koruza.

Te poljščine pa so bistven vir hrane za hitro rastoče svetovno prebivalstvo, od katerega je 800 milijonov lačnih. Opustitev trenutnih ciljev za biogoriva (ki se revidirajo) bi pomenila 50 % nižjo ceno za rastlinska olja v Evropi in 15 % nižjo v drugih delih sveta 1.

Več kot 200 udeležencev je v Hotelu Lev v Ljubljani sodelovalo na 1. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, kjer so predstavniki vseh sektorjev skupaj ugotavljali, kakšno je stanje in kje so priložnosti na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji. »Ohranjanje narave, spodbujanje obnovljivih virov energije in zelene ekonomije so ene od prioritet ministrstva.

Zeleno gospodarstvo je priložnost za slovenska podjetja, predvsem na področju socialnega podjetništva, zelena delovna mesta pa so delovna mesta prihodnosti,« je zbrane nagovorila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Okoljevarstveniki pozivajo Dr. Kima: Ne financirati Tata Mundra

7. novembera, 2013 je 68 različnih skupin, med drugimi tudi Alpe Adria Green,  iz 28 držav iz vsega sveta poslalo pismo predsedniku Svetovne banke Dr. Jim Yong Kimu, ki obsoja Svetovno Banko zaradi kontinuirane podpore zamirajočemu premogovniškemu projektu v Gujaratu, Indiji. Akcijo 68. je sprožilo pismo stotih skupin javnosti iz Indije, ki zahtevajo. Naj se Svetovna banka preneha s finančno podporo projektu, projektu Tata Power's 4000, torej s podporo 4000 – megavatni termoelektrarni.

68 skupin okoljevarstvenikov je podalo naslednjo izjavo:

Državljanska pobuda Vevče v sodelovanju z ostalimi civilnimi družbami v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, Ribiško družino Vevče, Mednarodno okoljevarstveno
organizacijo Alpe Adria Green in krajani, podaja naslednjo izjavo za javnost:

S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je razsodilo, da se okoljevarstveno dovoljene št. 35472-202/2012-6 z dne 21. 2. 2013 odpravi in se zadevo vrne Agenciji Republike Slovenije za okolje v ponovni postopek, smo zelo zadovoljni. Krajanom živečim na območju Četrtne skupnosti Polje se je povrnilo upanje v pravno državo. Razočarani pa smo nad zavajanjem javnosti, ki jih izvršuje Papir Servis, ko govorijo, da bo zaradi sodbe ostalo na cesti 800 ljudi in te informacije širijo v medijih, ki so v lasti Skupine Krater, čeprav je tako število ljudi zaposleno v vseh podružnicah družbe Keter.

Je kdo rekel, da bo konec sveta? No, znanstveniki so sedaj dognali, da nas čaka še 'kar nekaj let' preden naj bi se končalo življenje na Zemlji. Če smo popolnoma natančni - najmanj 1,75 milijona let. Raziskovalci iz Univerze Vzhodna Anglija so preučevali, na katerih planetih bi lahko človek živel. Hkrati so ugotovili tudi, koliko let nam še preostane na Zemlji.

Izključili so vse dramatične scenarije, kot je jedrska vojna, padec asteroida in druge naravne katastrofe. V primeru, da se prav nič od tega ne bi zgodilo, bi se lahko življenje na Zemlji nadaljevalo v nedogled. Vseeno pa bi sile v vesolju spremenile pogoje za življenje na zemlji.

Ruski meteorologi napovedujejo, da nas čaka najhladnejša zima v zadnjih 1000 letih. Za ekstremno poletno vročino menda vedno pridejo ekstremno nizke zimske temperature. Zemlja je po njihovem mnenju kot viseča kroglica na vrvi. Ko jo enkrat spravimo iz ravnotežja, začne vse bolj nihati, kar pomeni, da nas čakajo velike temperaturne razlike.

No, Dominik Jung, nemški meteorolog, ki svoje delo opravlja na www.wetter.net, ni tako zelo skrajen v napovedih. Po njegovih besedah bo zima sicer hladna, a ne tako rekordno drastično - menda ne bo niti najhladnejša v zadnjih 100 letih.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida morda kažejo prve znake "stalnega zaustavljanja" stopnje zviševanja, izpostavlja novo poročilo. Količina izpustov se je lani zvišala za 1,1 odstotka oz. za 1,4 odstotka ob upoštevanju števila dni, kar pa je manj kot polovica povprečnega letnega zvišanja v zadnjem desetletju, piše britanski BBC.

V zadnjih desetih letih se je količina izpustov letno v povprečju zviševala za 2,9 odstotka. Kljub počasnejši rasti pa so izpusti ogljikovega dioksida lani dosegli novo rekordno raven 34,5 milijarde ton.

Slovenci smo pri ravnanju s smetmi nadpovprečni v dobrem in slabem smislu. Nadpovprečni smo pri recikliranju, a žal tudi pri odlaganju smeti. Je projekt t. i. sežigalnice del rešitve ali del težave? Stališča niso enotna.

Slovenci recikliramo 34 odstotkov vseh odpadkov, kar je več od povprečja EU-ja, hkrati pa na deponije zvozimo kar 58 odstotkov vseh odpadkov. Za primerjavo, v Evropi na deponijah konča 37 odstotkov odpadkov, reciklira pa se jih 25 odstotkov. V Javnem podjetju Snaga so prepričani, da je razlog za tako velik delež odloženih odpadkov tudi to, da zaostajamo pri energetski izrabi odpadkov, ki bi "zakopavanje" na deponijah močno zmanjšala, če ne celo odpravila. V Snagi kot primera dobre prakse izpostavljajo Nemčijo in Belgijo, ki odpadkov praktično več ne odlagata, njihovo energetsko izkoriščanje pa merita v obsegu 37 (Nemčija) in 42 odstotkov (Belgija), so v družbi povedali za MMC.

Evropa bo morala posodobiti infrastrukturo za recikliranje odpadkov, pravi evropski komisar za okolje Janez Potočnik in dodaja, da to ne pomeni gradnje novih sežigalnic in odlagališč odpadkov. Treba je spodbujati krožno gospodarstvo.

Vsako leto za proizvodnjo različnih dobrin v Evropi po grobih ocenah porabimo 16 ton različnih materialov na osebo. Od tega kar šest ton postane odpadni material, skoraj polovica pa konča na odlagališčih. »Večina se nas zagotovo strinja, da tako ne gre več naprej, da to ni model, ki bi bil trajnosten. Spremeniti moramo proizvodne in potrošne vzorce, oblikovati gospodarski sistem, ki bo temeljil na ponovni uporabi virov in njihovem recikliranju.