Evropa bo morala posodobiti infrastrukturo za recikliranje odpadkov, pravi evropski komisar za okolje Janez Potočnik in dodaja, da to ne pomeni gradnje novih sežigalnic in odlagališč odpadkov. Treba je spodbujati krožno gospodarstvo.

Vsako leto za proizvodnjo različnih dobrin v Evropi po grobih ocenah porabimo 16 ton različnih materialov na osebo. Od tega kar šest ton postane odpadni material, skoraj polovica pa konča na odlagališčih. »Večina se nas zagotovo strinja, da tako ne gre več naprej, da to ni model, ki bi bil trajnosten. Spremeniti moramo proizvodne in potrošne vzorce, oblikovati gospodarski sistem, ki bo temeljil na ponovni uporabi virov in njihovem recikliranju.

Model, v katerem bomo zagotovili, da bodo odpadki ene industrije postali surovina druge. Temu pravimo krožno gospodarstvo. Najboljši primer je narava sama. Milijoni let nakopičenega znanja in prilagajanj, ki so pripeljala do tega, da se vse zgodi z razlogom in služi svojemu namenu obstanka in razvoja,« je na okrogli mizi po slovenski premieri filma Smeti povedal Potočnik.

V Sloveniji na leto pridelamo štiri milijone ton odpadkov, na odlagališčih pa še vedno konča 60 odstotkov odpadkov, medtem ko 40 odstotkov komunalnih odpadkov recikliramo in kompostiramo. Predsednik nevladne organizacije Eko krog Uroš Macarol pravi, da je to še vedno 60 odstotkov premalo. Delež recikliranja povečujemo prepočasi, kljub temu smo s temi številkami nad evropskim povprečjem.

Področje urejanja ravnanja z odpadki je tudi pomembna priložnost za nova delovna mesta, poudarja Potočnik. Po ocenah evropske komisije bi popolno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih v Sloveniji lahko ustvarilo več kot 2000 novih delovnih mest. Prihodki v dejavnosti predelave pa bi se povečali za dobrih 200 milijonov evrov.

Po mnenju Andreja Kržana, višjega znanstvenega sodelavca Kemijskega inštituta, pa je za ravnanje z odpadki pomembno izkoristiti napredne pristope in tehnologije, ki jih imamo na voljo. Hkrati je Kržan poudaril, da je bistven naš odnos - pripravljenost spremeniti svoje navade in način, kako bomo dosegljive tehnologije uporabili.

Direktor Zero Waste Europe Joan Marc Simon opaža, da je stanje boljše kot pred desetimi leti, ko je bil na obisku v Sloveniji, a naša država je na razpotju, pred pomembnimi odločitvami, kar zadeva ravnanje z odpadki. Prehod v družbo brez odpadkov (zero waste) ni mogoč čez noč, zanj pa je nujno sodelovanje več déležnikov, od lokalnih skupnosti, politike, javnih služb do gospodarstva. Dolgoročno lahko dosežemo družbo brez odpadkov, a za to moramo spremeniti razmišljanje, poudarja Simon. Razmišljati moramo o preoblikovanju produktov v takšne, ki jih je mogoče reciklirati, zmanjšati porabo surovin in povečati delež recikliranja. Izdelki za enkratno uporabo morajo biti po Simonovem mnenju nujno biorazgradljivi, tisti, ki jih uporabljamo dlje časa, pa morajo v reciklažo.

Pri tem Simon opozarja, da bi bila odločitev za gradnjo sežigalnic korak nazaj, saj je takšna politika ravnanja z odpadki zastarela in netrajnostna. Sežiganje odpadkov trikrat bolj onesnažuje okolje kot kurjenje premoga, pred katerim vsi svarijo, zato se moramo osredotočiti na obnovljive vire energije. Poleg tega za izdelavo izdelkov porabimo več energije, kot je iz njih dobimo s sežiganjem. Z gradnjo kakršnihkoli novih sežigalnic zaradi škode, ki jo lahko povzročijo okolju in ljudem, se ne strinja Macerl. Ob primeru cementarne Lafarge v Zasavju opozarja, kako nepomembna lahko postane blaginja navadnih ljudi in kako težak njihov boj proti slabo reguliranim onesnaževalcem, ko so v igri veliki dobički. Simon pa je pri tem omenil primere zapiranja sežigalnic v Veliki Britaniji, Španiji in Italiji zaradi prevelikih izpustov.

Vir: www.delo.si